Mar 2, 2012
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj, eno izmed svetovnih čudes antike, se je nahajal v starodavnem mestu Efez na maloazijski obali, na področju današnjega Ajasoluka, približno 50 kilometrov južno od Izmira v Turčiji.
Video prikazuje, kako veličastno mesto je bil Efez:
Eden prvih, ki je opisal to čudovito stavbo, je bil rimski zgodovinar Plinij.
Dolga leta ljudje njegovemu opisovanju templja niso verjeli. Kljub temu pa so ti prvi zapisi pomagali arheologom pri njihovem nadaljnjem raziskovanju in rekonstrukcijah templja. Mesto, kjer je nekoč stal Artemidin tempelj, je po dolgih letih iskanja odkril angleški inženir J. T. Wood ter dokazal, da Plinij nikakor ni pretiraval in da je tempelj v resnici moral biti svetovno čudo.
Tempelj posvečen boginji rodovitnosti – Artemidi, ki so jo najpogosteje upodabljali z mnogo prsmi ali ovito v jajca, je najverjetneje nekje v 7. stoletju pred Kristusom dal zgraditi Krez, bajno bogat kralj Lidije (še danes poznamo rek Bogat kot Krez), ki je risanje načrta zaupal grškemu arhitektu Chersiphonu.
Ker je bil kralj zelo bogat, je želel postaviti največji in najbogatejši objekt. Tempelj je bil tako velik, da naj bi ga gradili 120 let (malo pretirano, če mene vprašate
) in naj bi bil največji tempelj v antiki. Številne bronaste kipe, ki so krasili ta mogočen tempelj, pa so izdelali nekateri najbolj znani umetniki tistega časa: Phedias, Polycletus, Kresilas in Phradmon. Temelji in nasploh njegova zgradba je bila podobna večini templjev tistega časa; za razliko od teh pa je bil Artemidin tempelj zgrajen iz marmorja in je imel lepo okrašeno fasado. Njegova površina je obsegala 73 x 141 metrov, krasilo pa ga je še 127 stebrov, visokih 20 metrov, od katerih jih je bilo 36 še dodatno okrašenih z raznimi okraski iz plastike. Stebri so bili enakomerno porazdeljeni po vsej ploščadi, samo v glavni dvorani, ki se je imenovala tudi hiša bogov, jih ni bilo. Iz marmorja so bile zgrajene tudi stopnice, ki so obdajale zgradbo in vodile vse do najvišje terase templja, ki je stala na višini 80 m.
Tempelj ni bil občudovan le zaradi svoje velikosti, temveč predvsem zaradi umetnosti, ki je krasila njegove stene, stebre in notranjost. Ni pa služil le kot verko zbirališče, ampak tudi kot trg, kjer so se v čast boginji Artemidi zbirali trgovci, turisti, obrtniki in kralji.
Ponoči 21. julija leta 356 pred Kristusom pa je Herostrat, človek, željan slovesa ob misli, da bo s tem dejanjem njegovo ime postalo nesmrtno, požgal tempelj do tal. Dve stoletji kasneje je Dinokratos, po naročilu Aleksandra Velikega, ko je le-ta osvojil Azijo, na istem mestu ponovno izgradil tempelj, nato pa so ga leta 226 po Kristusu dokončno razdejali Goti, njegovi ostanki pa so se pogreznili v močvirna tla. Po tem dogodku Perzijci več niso imeli želje po vnovični izgradnji templja, poleg tega pa je do leta 400 po Kristusu večji del Efeza preplavilo krščanstvo. S tem je tempelj izgubil svojo vero in sijaj.
Viri (razširi) …Besedilo je iz moje gimnazijske seminarske naloge, pri kateri sem uporabila naslednje vire:
- VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA: ZGODOVINA I., urednik Marjan Kušič, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983
- Ceram: POKOPANE KULTURE
- ART AND HISTORY OF GREECE, English editon
- Vilma Brodnik, Robert A. Jernejčič, Zoran Radonjič, Tjaša Urankar – Dornik: ZGODOVINA 1, DZS, Ljubljana 1999 (strani 78-133)
- Michael Kerrigan: STARA GRČIJA IN SREDOZEMLJE, BBC Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, prevod : Seta Knop, originalen naslov :Ancien Greece and the Medierranean
- Raquel López Melero: (zbirka Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje) KAKO SO ŽIVELI GRKI
- D. Ambrož, V. Cuderman, M. Degan – Kapus, B. Krakar – Vogel, J. kvas, A. Špacapan, M. Štrencar: BRANJA 1 (berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol), DZS, 2001
- nd.s-gimjes.kr.edus.si/Dejavnosti/timko/2002/znamenitosti/antika (datum: 21. Marec 2003)
- www.lonelyplanet.com (datum: 25. 2. 2003)
- Delo, 26.januar 2002, sobotna priloga, stran 22 – 24
Uporabila sem še:
http://vsebine.svarog.org/sedem_cudes/artemida.html. Uporabljeno 1. 3. 2012.
http://www.filternet.si/os/clanki-videi/7-cudes-sveta/c.415. Uporabljeno 1. 3. 2012.
Slike (pridobljene 1. 3. 2012):
tempelj Artemida Efez sedem čudes: http://www.joker.si/images/clank/6249_510.jpg
Artemidin tempelj 1: http://vsebine.svarog.org/sedem_cudes/galerija/artemida.jpg.html
Artemidin tempelj efez 2: http://library.thinkquest.org/18169/picatremis.jpg
Artemidin tempelj Efez 3: http://www.mlahanas.de/Greeks/images/ArtemisEphesosCastaigne.jpg
Artemidin tempelj v Efezu pobarvanka: http://www.supercoloring.com/pages/temple-of-artemis-at-ephesus/
Artemida: http://paisleytheadventurer.blogspot.com/2009/12/artemis-my-favorite-goddess.html
Artemida kip: http://ferengis.blox.pl/resource/artemis.jpg
Plinij Starejši: http://www.historynotes.info/pompeii-and-herculaneum-the-cities-from-the-past-901/
Krez 1: http://proteus.brown.edu/greekpast/4932
Claude Vignon Krez: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Claude_Vignon_Croesus.jpg













