Mar 23, 2012

Grško gledališče

by Mirjam stari vek Tags: Ajshil, antična grčija, Epidaver, gledališče, Sofokles, tragedija 0 Comment

Gledališke predstave so potekale na prostem v polkrožnih gledališčih. Igralci so najverjetneje nastopali na dvignjenem prostoru, ki je stalo med skenami (gledališka stavba) in orkestro (to je okrogel prostor, na katerem je ob spremljavi aulosa – nekakšnega pihala, podobnega flavti, ki pa je bolj spominjalo na oboo -  pel in plesal zbor).

Grška tragedija se je verjetno razvila iz obrednih pesmi na čast bogu Dionizu, ki jih je izvajal zbor. Ime tragedija izhaja iz besede tragos, kar sicer pomeni kozel in ode, kar pomeni pesem, zato se zdi verjetna domneva, da so bili člani zbora sprva oblečeni v kozlom podobne satire, spremljevalce boga Dioniza.

Tragedija se je začela razvijati, ko so nasproti zbora postavili igralca,  kar je omogočilo dialog. Drugega igralca je uvedel Ajshil, tretjega pa Sofokles. Če so v tragediji nastopale več kot tri osebe, so igralci prevzeli več vlog. Nosili so dolge halje in maske, zato s težavo v drugo osebo niso imeli težav, vendar so maske omejevale mimiko samo na kretnje rok in držo telesa, je bil pri igri najpomembnejši glas.

Tragedije so uprizarjali ob določenih praznikih kot tekmovanje med tremi dramatiki. Nagrado so si praviloma razdelili dramatik, glavni igralec in »choregos«, ki je nosil finančno breme predstave – skrbeti je moral za nastopajoče, njihove kostume in sceno. Pri uprizoritvi tragedije je imela pomembno mesto glasba. Pisec besedili tragedije je bil vedno hkrati tudi skladatelj, v začetku celo režiser.

Vrh je klasična grška tragedija dosegla v klasičnem obdobju, ko so med seboj tekmovali trije veliki ustvarjalci – Ajshil (okoli 525 do 456 pr. Kr), Sofokles (okoli 496 do 406 pr. Kr.) in Evripid (okoli 485 do 406 pr. Kr.).

V tem obdobju je dosegla razcvet tudi stara grška komedija, razcvet pa je doživljalo tudi lirsko pripovedništvo in pesništvo, zlasti pustolovsko-ljubezenski romani (med njimi najbolj znan ljubezenski roman Dafnis in Hloa, ki ga je v 3. stoletju pred našim štetjem napisal Longos).

Grška tragedija, ki jo izvajajo v gledališču v Epidavru. Na programu je Sofoklejeva Elektra, v kateri Orest, Agamemnonov sin in Elektrin brat, maščuje očetovo smrt. Igralci so na desni, zbor pa na levi. Od Sofoklejevega dela se je ohranilo sedem popolnih tragedij in več sto odlomkov drugih. V Grčiji 5. stoletja je imel velikanski uspeh; še zmeraj pa je občudovan zaradi spretno zgrajenih dram, še bolj pa zaradi označbe značajev, zlasti junakinj. Na sliki lahko razločimo razne dele tega gledališča. Spredaj je okrogla orkestra, na kateri je pel in plesal zbor. Za njo je oder, na katerem so stali igralci. Za odrom so skene ali stalno ozadje. Sprva je bilo zgrajeno iz lesa, kasneje iz kamna.

Preberi tudi: