Apr 10, 2012

Knosos – palača ali labirint?

by Mirjam po zgodovinskih sledeh, stari vek Tags: cesta, Evans, Knosos, kraljičini prostori, Kreta, labirint, minojska civilizacija, palača, prestol, rekonstrukcija 2 Comments

Palača v Knososu je bila ena izmed največjih palač minojske civilizacije, v njej je živel tudi legendarni kralj Minos, po katerem je civilizacija tudi dobila ime. Bila je tako velika, da so jo nekateri imenovali tudi Labirint. Gre za največje arehološko najdišče na Kreti. Najveretneje je bila palača kulturni, verski in tudi politični center minojske civilizacije. Poleg palače v Knososu je imela minojska civilizacija še več drugih centrov, npr. v Festosu, Maliji in Zakrosu. Obstoj velikih palač in pisava kažeta na centralno vodeno gospodarstvo.

Rekonstrukcija Knosos.

Palača v Knososu priča o visokem nivoju tamkajšnje civilizacije – poznali so namreč že vodovod, kanalizacijo, imeli so celo poseben prezračevalni sistem … Tudi ceste so bile tlakovane.

Palače ne smemo razumeti v današnjem pomenu, kot sedež dvora, ampak so bile centri vladanja, upravne oblasti, zakladnice, delavnice, shrambe in tudi centri religioznega življenja. Obstajajo pa seveda tudi druge teorije, npr. da to ni bila kraljeva palača, ampak pokopališče. Nekateri menijo, da je bila tu nekoč Atlantida, saj naj bi tudi tam poznali igre z biki.

V palači je živel tudi kralj, ki je imel, kakor tudi v drugih visokih civilizacijah, dvojno vlogo vladarja in svečenika.

Kdo pa sploh so bili Minojci? Ljudstvo, o katerem so do areholoških izkopavanj na začetku 20. stoletja poznali le kolonialne sledi in pravljične poteze, povezane z legendami, je plavalo v bogastvu in nasladi. V vrhuncu svojega razvoja je že zapadlo pomehkuženemu propadanju. Kreta je bila središče trgovine, dežela vina in oljčnega olja. Veliko presenečenje arheologov je bilo, da je bila najbogatejša palača grškega prasveta popolnoma brez utrdb in varnega obzidja. Najdbe trgovskega blaga so dokazale, zakaj: palačo je varovalo nekaj močnejšega – ladje, ki so obvladovale morje.

Palača je stala na hribu Kephala, bila je skoraj kvadratne oblike in imela čez 1500 sob v treh ali štirih nadstropjih. Pokrivala je območje skoraj 22.000 m2, v njej pa je prebivalo do 80.000 ljudi, kar dokazujejo bližnja pokopališča. Stene so krasili s freskami. Palača vsebuje dve dvorišči, gledališče, svetišča, delavnice in skladišča z ogromnimi glinenimi pitoi. Palača je bila zasnovana tako, da je bilo v njej poleti prijetno hladno, pozimi pa toplo in svetlo. Vodo so pripeljali z bližnjih gričev preko glinenih cevi do mestnega vodovoda, preko katerega je bila voda speljana do hiš.

Načrt palače.

Okrog ogromnega pravokotnika, centralnega dvorišča, so se na vseh straneh dvigale zgradbe. Tla palač so bila lesena, mavčnata ali tlakovana. Stene so bile grajene iz kamenja, v zgornjih nadstropjih pa iz opeke. Ostrešje je bilo iz lesenih tramov.[2] Zidovi so bili iz opeke, sušene na soncu. Za palačo so značilni tudi stebri. Ti stebri so bili »obrnjeni narobe«. Bili so narejeni iz lesa in navadno pobarvani rdeče. Strehe so bile ploščate. Sobane, hodniki in veže v različnih nadstropjih so kazale tako zmeden tloris, da je se obiskovalec zlahka izgubil. Nič čudnega, da se je kraja prijelo ime labirint.[1] Poznali so celo kanalizacijo in tekočo vodo – kar pa je bilo dostopno le višjemu sloju. Prav neverjetno je, da v Versaillesu 2500 let pozneje niso imeli niti enega stranišča, tu pa so poznali že tekočo vodo!

Mesta so bila med seboj povezana s tlakovanimi cestami, zgrajenimi iz kamnitih blokov. Ulice so imele odtočne kanale.

Prvi je lego palače v Knososu identificiral Minos Kalokairinos, glavne zasluge za izkopavanje pa ima Sir Artur Evans, ki je tudi financiral raziskavo. Zidovje je ležalo takoj pod zemeljsko površino, tako da se je že po nekaj urah izkopavanja pokazal uspeh. Opazili so sorodnost s palačama v Tirinsu in Mikenah, a ogromna velikost, združena s sijajem in lepoto, je dokazovala, da so bile palače na celini le stranske ustanove, center pa je bil tu.[1]

Evansu so v zahvalo postavili tudi spomenik. Postavljen je bil leta 1935 in Evans sam je imel to srečo, da je lahko temu dogodku prisostvoval.

Arthur Evans.

ZAHODNO DVORIŠČE

Zahodno dvorišče

Palača leži na hribu, od koder dominira nad okolico.

Na zahodni steni se še vedno vidijo sledi zadnjega požara, ki je popolnoma uničil palačo. Pred zahodno steno se še vidijo temelji stare palače. Tu je bil tudi najbolj pogosto uporabljen vhod v palačo.

Zahodno dvorišče - tu je potekala tudi procesijska pot.

Zahodno dvorišče prečka t. i. procesijska pot. Procesije so se dogajale med praznovanji. Ob steni je bila postavljena nizka klop, na kateri so lahko prebivalci mesta med opazovanjem ceremonije sedeli.

KURULI

Kuruli spadajo k stari palači, v obdobju nove palače se niso uporabljali. Splošno sprejeto mnenje je, da gre za žitnice.

Kuruli.

JUŽNI PROPILEJ

Freska moškega, ki drži vazo je del procesijske freske.

Freska moškega z vazo.

CENTRALNO DVORIŠČE

Freska iz Knososa, ki prikazuje centralno dvorišče.

Centralno dvorišče meri 54 x 27 m. = 1458 m2. Gre za središče palače, tu so najveretneje uprizarjali skoke čez bika.  Po tleh je bil položen alabaster, iz alabastra pa je bil tudi kraljevi prestol, ki se je nahajal v t. i. “sobi s prestolom”. Tu je imel svoj sedež kralj, despot, ki je bil svečenik, sodnik in izvrševalec oblasti v enem. Prav tu naj bi torej stal najstarejši center sodstva. Soba s prestolom je poslikana s freskami, ki prikazujejo različne mitske živali: glavo ptice, telo leva, kačji rep – to naj bi ponazarjalo simbol moči tako na zemlji kot tudi pod njo in na nebu. Kopija prestola se danes nahaja na evropskem sodišču v Haagu.

Prestol.

Tu je bil tud vhod v svetišče. Ena pomembnejših boginj, ki so jih častili, je bila boginja plodnosti. Tu so imeli tudi trezor, kjer so čuvali dragocenosti. Arheologi so n a tem mestu našli kipec iz gline, ki prikazuje boginjo s kačami.

FRESKE

Preskakovanje bika.

Freska skakanje čez bika dokazuje, da so bile ženske enakopravne moškim, saj so tudi one sodelovale pri tem ritualu. Ženske so upodobljene svetleje kot moški.  Moški je tisti, ki bika preskakuje, ženski pa asistirata. Slika tudi dokazuje, da so v športu sodelovale tudi ženske – bile so enakopravne.[3] Skakanje čez bika je bilo sicer verski ritual, na takšen način so tudi žrtvovali ljudi.

Minojke. Imajo zelo bledo polt, saj je bila ta statusni simbol. Tudi njihova oblačila odražajo takratno modo.

VELIKO STOPNIŠČE, HODNIK DO PRIVATNIH PROSTOROV

Gre za originalno, več kot 3500 let staro stopnišče. To stopnišče je bilo verjetno najlepše v palači.

Palačo samo naj bi zgradil mitski arhitekt Dedal, kar naj bi se dokazovalo v stilu gradnje. Stopnišče je namreč zgrajeno tako, da se svetloba razliva po celem prostoru. V času dežja se zaradi rahlega oboka voda tu ni zadrževala, ampak se je iztekala ob straneh in od tam v reko. Stebri so bili iz lesa, pobarvani z rdečo in črno barvo, zgoraj so bili širši, spodaj pa ožji, kar je omogočalo boljšo statiko. Kreta namreč leži na potresnem območju in takšna oblika stebrov je omogočila, da se stavba ob potresnih sunkih ni podrla.

Steber, ki je bil "narobe obrnjen" oblike zaradi večje stabilnosti.

Stebri, v ozadju freske ščitov.

Ob stopnišču je tudi poslikana stena. Naslikani so ščiti, ki imajo obliko osmice. Takšna oblika je omogočala vojakom, da so zaščitili celotno delo. Ščite so izdelali iz lesa, kože in brona. Bron so v tem času že poznali – bronast je bil tudi “čarobni” meč, ki ga je Ariadna podarila Tezeju, da je z njim premagal Minotavra. Njegovo kamnito orodje mu verjetno v boju z grozno pošastjo ne bi prav veliko pomagalo.

Minojci so bili sicer za tisti čas visoki ljudje – povprečna moška velikost je bila 160 centimetrov. O njihovi velikosti pričajo njihovi “ostanki”, ki so jih našli v sarkofagih. Ljudi so sicer najraje pokopavali v poziciji embrija. Povprečna življenjska doba Minojcev je bila za ženske 35 let, za moške pa 31 let. Arheološke najdbe ugotavljajo, da so že imeli tudi osteoporozo.

SOBA DVOJNIH SEKIR – KRALJEVI PROSTORI

Gre za sprejemno dvorano, kjer so se dogajale avidence.  Ta soba se je odpirala na treh straneh in je dobila ime polythyron, kar pomeni sistem mnogih vrat. Minojci so namreč poznali poseben sistem oken in vrat – poleti so lesena vrata odprli in tako ustvarili naravno klimo zaradi kroženja zraka, pozimi pa so jih zaprli, da je bilo bolj toplo. Vrata so se lahko zataknila za steno.

KRALJIČINI PROSTORI (imenovani tudi PRINCESINI PROSTORI)

Ti prostori se imenujejo kraljičini, čeprav je to le Evansova domneva. Buli so bili bogato okrašeni. Ohranjeni so fragmenti freske z delfini, cvetjem in plesočimi damami.

Freske so nastale tako, da so na sveži omet nanesli barvo. Rdečo barvo npr. so pridobivali iz enega insekta, ki je imel močno rdečo kri. Radi so imeli tudi modro barvo – barvo morja, za katero so verjeli, da prinaša sreči. Tudi delfini so veljali za božje živali, bili so zaščiteni. Minojci so namreč verjeli, da kdor umori delfina, ni prijatelj bogov.

Tako so verjetno kraljičini prostori izgledali nekoč.

KOPALNICA

Minojci so že poznali kanalizacijo – voda je odekala po odtočni jarkih. Ti so bili različni – takšni za deževnico, takšni za odpadne vode (ti dvoji so bili napol odprti) in takšni za pitno vodo. Slednji so bili narejeni iz gline. Cevi, dolge 60 cm, so bile na eni strani širše, na drugi pa ožje – tako so lahko zataknili eno v drugo. Prednost takšnega sistema je bila tudi v tem, da se je na takšen način ustvaril pritisk, zaradi česar ni bilo vodnega kamna.

Odtočni jarek za deževnico.

Ohranjena je tudi kraljičina kopalnica s kopalno kadjo – gre za najstarejšo kopalno kad v Evropi, ki je stara približno 3500 let.

Najstarejša kopalna kad v Evropi.

GLEDALIŠČE

V Knososu so imeli tudi gledališče. Sedeli so samo najpomembnejši, večina ljudi pa je stala. Tu so se dogajali različni politični dogodki, verske ceremonije, religiozni plesi, verjetno pa je služilo tudi zabavi.

Verske ceremonije so se od tu preko koridorja preselile na glavno dvorišče, kjer so preskakovali bike.

SKLADIŠČA

Evans je v palači odkril tudi skladišča. V njih je stal vrč ob vrču, orjaški vrči, nekoč polni olja, so bili okrašeni z umetniškimi vzorci. Evans je preračunal zmogljivost oljnih skladišč na 75.000 – to je bila zaloga ene same palače.[4] Ti ogromni vrči so se imenovali pitoe. Minojci še niso poznali amfor, kakor pozneje Grki in Rimljani. Pitoe so imele ogromno ročajev, bile so zelo visoke (2 m) in v eni izmed njih naj bi se celo utopil sin kralja Minosa. V pitoah so shranjevali med, vino, oljčno olje, sadje (arehologi so v njih našli smokve) in zelenjavo.

FRESKA BIKA

Freska bika naj bi ostala odkrita več stoletij in bila podlaga za nastanek mita o labirintu in Minotavru.

Poseben verski simbolj Minojcev je bila dvojna sekira, imenovana LABRIS – iz tega imena izvira tudi beseda LABIRINT. Sam “labirint” je imel sicer 1500 sob.

Zanimivo je Evansovo mnenje, da je slika bika ostala odkrita še več stoletij in vodila k nastanku mita o labirintu.

GLAVNI VHOD V KNOSOS

5 km stran od glavnega vhoda v palačo je bilo morje. Tu je vodila pomembna trgovska pot, po kateri so uvažali in izvažali izdelke. Ob vhodu je stala tudi carinarnica. Arehologi so našli glinene ploščice, na katerih je bilo popisano blago. Te ploščice so bile popisane z linearno B pisavo, ki je že razvozlana.

Kakor včasih naravne nesreče uničijo zgodovinske ostanke, pa je narava za te ploščice poskrbela, da so se ohranile. Vulkanskemu izbruhu (verjetno na Santoriniju) je sledil cunami, ki je povzročil požar v palači. Takrat so se glinene tablice “zažgale” in tako ohranile.

KRALJEVA CESTA

Kraljeva cesta.

Kraljeva cesta je najstarejša cesta v Evropi.

Cestne povezave med različnimi kraji so bile tlakovane. Rečemo jim lahko kar prve evropske ceste. Ceste so uporabljali za prometne povezave, zelo pomembno pa je bilo trgovanje. V Dolini kraljev v Egiptu so našli fresko, ki prikazuje Minojce, ki nosijo robo, kar dokazuje trgovino z Egiptom. Naslikani so v profilu – tako kot egipčanske freske.

Po tej cesti pa je vodila tudi pot do kraljeve poletne rezidence.

PISAVA

Arheolog Evans je prišel na Kreto, da bi raziskoval pisavo, nato pa je odkril celotno palačo. Že leta 1894 je popisal prve kretske pismenke. Odkril je nešteto slikovnih napisov in pri Knososu kakih 2000 lončenih tablic z znaki linearne pisave.[5] Najstarejša kretska pisava je podobna egipčanskim hieroglifom. Poznamo linearno A in linearno B pisavo. Slednjo je, potem ko jo je raziskoval skoraj 40 let, leta 1950 razvozljal Ernest Sittig. V pomoč mu je bilo znanje, ki ga je pridobil med prvo svetovno vojno, ko je dešifriral skrivna poročila (sistematično-matematični sistem dešifriranja).[6] Arheologi pa so odkrili še eno, popolnoma drugačno pisavo, s katero je popisan disk iz Festosa.

Preberi tudi: