Mavzolej v Halikarnasu

Danes bi rada predstavila drugega izmed sedmih svetovnih čudes starega veka.

Mavzolejeva grobnica.

O mavzoleju lahko govorimo kot o grobnici starodavnega antičnega kralja oziroma cesarskega namestnika – kneza Mausolosa (Mavzola II., vladal 377 do 353 pred našim štetjem), ki je sredi 4. stoletja pred Kristusom vladal Karmi v jugovzhodni Aziji, samostojni kneževini v perzijskem cesarstvu. Po nekaterih zapisih naj bi dal ta ogromen spomenik izgraditi sam, da bi s tem dejanjem za vselej ovekovečil svoje ime, po drugih zapisih, pa naj bi bil izgrajen na pobudo njegove žene Artemizije. Grajenje naj bi se začelo še za časa njegovega življenja, končano pa naj bi bilo okoli leta 350 pred Kristusom, kar je tri leta po njegovi in leto po smrti njegove žene. Kdo ga je v resnici zgradil pa nam verjetno nikoli ne bo povsem jasno.
Nahajal se je na hribu nad davnim mestom, imenovanim Halikarnas (pozneje se je preimenovalo v Bodrum), ob Egejskem morju v jugovzhodni Turčiji. V času Mavzolove vlade je zaradi njegovih gradbenih podvigov to mesto postalo zelo pomembno.
Gradnja je bila zaupana najboljšim arhitektom tistega časa: Skopasu, Bryaxsisu, Leokaresu in Timoteosu, ki jih je poseben poslanec izbral iz področja celotne Grčije, vsak izmed njih pa je bil odgovoren za eno stran zgradbe. Na podlagi zapisov rimskega pisca Plinija naj bi bil mavzolej zgrajen na pravokotni ploščadi velikosti 40 x 30 metrov ter meril v višino zavidljivih 45 metrov. Nad temi temelji se je nahajal stopničast podi, ki je bil bogato okrašen z najrazličnejšimi kipi. Prostor za pokop in sarkofag sta bila izdelana iz belega alabastra, okrašena z zlatom, nahajala pa sta se na podiju in bila okrašena z ionskimi stebri. Bogato okrašena, s kipi, je bila tudi ogromna streha, ki je močno spominjala na egipčanske piramide. Kip bojnega voza, ki ga vlečejo štirje konji, je meril v višino kar 6 metrov. Posebno zanimivost so predstavljali še kipi različnih živali in ljudi v naravni velikosti, ki so se nahajali predvsem na različnih nivojih podija in na strehi. Prav zaradi številnih kipov, ki so krasili mavzolej, le-ta zavzema posebno mesto v zgodovini, saj je bil ena redkih zgradb, ki ni bila posvečena bogovom.


Dolgih 16 stoletij je mavzolej ostal ohranjen v dobrem stanju, nato pa ga je delno (streho in stebrišče) uničil potres v 12. stoletju. Na začetku 15. stoletja so vitezi iz Malte zavzeli to področje. V bližini padlega templja so zgradili masivno palačo. Ko so se leta 1494 odločili, da bodo to palačo utrdili, so za to uporabili vse ostanke mavzoleja. Ta palača stoji še danes, znotraj njenih sten pa je moč ponekod opaziti ostanke mavzoleja. Ohranilo pa se je tudi nekaj kipov, ki so razstavljeni v londonskem Britanskem muzeju.

Ostanki mavzoleja v Britanskem muzeju.

Še nekaj slik:

Ostanki mavzoleja.

Pa še pobarvanka – za tiste, ki radi barvate. :)

Viri (razširi) …

Besedilo je iz moje gimnazijske seminarske naloge, pri kateri sem uporabila naslednje vire:

- VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA: ZGODOVINA I., urednik Marjan Kušič, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983
- Ceram: POKOPANE KULTURE
- ART AND HISTORY OF GREECE, English editon
- Vilma Brodnik, Robert A. Jernejčič, Zoran Radonjič, Tjaša Urankar – Dornik: ZGODOVINA 1, DZS, Ljubljana 1999 (strani 78-133)
- Michael Kerrigan: STARA GRČIJA IN SREDOZEMLJE, BBC Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, prevod : Seta Knop, originalen naslov :Ancien Greece and the Medierranean
- Raquel López Melero: (zbirka Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje) KAKO SO ŽIVELI GRKI
- D. Ambrož, V. Cuderman, M. Degan – Kapus, B. Krakar – Vogel, J. kvas, A. Špacapan, M. Štrencar: BRANJA 1 (berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol), DZS, 2001
- nd.s-gimjes.kr.edus.si/Dejavnosti/timko/2002/znamenitosti/antika (datum: 21. Marec 2003)
- www.lonelyplanet.com (datum: 25. 2. 2003)
- Delo, 26.januar 2002, sobotna priloga, stran 22 – 24

Slike:
Mavzolejeva grobnica: http://www.filternet.si/img/Image/img7886.jpg
Ostanki mavzoleja v Britanskem muzeju – last avtorice bloga.

Bodrum mavzolej: http://www.livius.org/a/turkey/halicarnassus/bodrum_mausoleum1.JPG. Pridobljeno: 3. 3. 2012.

Pobarvanka: http://www.supercoloring.com/pages/mausoleum-of-maussollos-at-halicarnassus/
Vse ostale slike so iz: http://www.znanje.org/i/i27/07iv02/07iv0213/slike%201/Mauzolej/Mauzolej%20%285%29.jpg

Preberi tudi: