Olimpijske igre

Na zahodnem delu Peloponeza, v kraju Olimpija, so bile vsako četrto leto v čast bogu Zevsu olimpijske igre. Prve so bile leta 776 pred našim štetjem, zadnje pa leta 393 pred našim štetjem, ko so prenehale zaradi vojn. Grki so svoje štetje let uravnavali po olimpijskih igrah. Na tedanjih športnih tekmovanjih so smeli sodelovati samo moški. Med igrami so morale prenehati vse vojne.

Sistematična arheološka izkopavanja v Olimpiji so se začela leta 1875. Arheologi so odkrili ostanke nekaterih najsijajnejših del klasične grške umetnosti in arhitekture, med katerimi je izstopal Zevsov tempelj.

Video rekonstrukcija antične Olimpije …

… in kratek fimček o antičnih olimpijskih igrah:

V Olimpiji je bilo več svetišč in vsakoletne igre so se pričele z velikimi častmi in daritvami v čast Zevsu. Zevsu je bil posvečen tudi tempelj, v njem pa je stal čudovit kip, ki ga je Herodot vključil med sedem svetovnih čudes antike. Igre so trajale en teden, vendar so prvi in zadnji dan namenili verskim in drugim slavnostim. V mestu je bilo več stadionov za tekmovanja v rokoborbi, metu diska, skokih … Na hipodromih so tekmovali v dirkah z vozovi, v katerega sta bila vprežena dva ali štirje konji. Za najtežjo disciplino je veljal peteroboj (skok v daljino, tek, met diska, rokoborba, met kopja). Zadnji dan so zmagovalcem podelili nagrade – na glave so jim poveznili venec iz oljčnih listov. Zmagovalcem na čast so pesniki pesnili, kiparji so jim postavljali kipe… Zmagovalčeva slava je mestu, iz katerega je bil, pomenila veliko čast.

Med olimpijskimi igrami je bilo poskrbljeno tudi za gledališke in glasbene prireditve in literarne nastope. Leta 1896 so bile na pobudo Francoza Pierra de Coubertina obnovljen olimpijske igre moderne dobe, prve so bile v Atenah. Zdaj tekmujejo tudi v številnih novih disciplinah, ki jih Grki še niso poznali.

Za konec pa priporočam še, da pogledate fotografije iz otvoritve olimpijskih iger na Nizozemskem leta 1928.

 

Viri (razširi) …

Besedilo je iz moje gimnazijske seminarske naloge, pri kateri sem uporabila naslednje vire:

- VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA: ZGODOVINA I., urednik Marjan Kušič, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983
- Ceram: POKOPANE KULTURE
- ART AND HISTORY OF GREECE, English editon
- Vilma Brodnik, Robert A. Jernejčič, Zoran Radonjič, Tjaša Urankar – Dornik: ZGODOVINA 1, DZS, Ljubljana 1999 (strani 78-133)
- Michael Kerrigan: STARA GRČIJA IN SREDOZEMLJE, BBC Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, prevod : Seta Knop, originalen naslov :Ancien Greece and the Medierranean
- Raquel López Melero: (zbirka Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje) KAKO SO ŽIVELI GRKI
- D. Ambrož, V. Cuderman, M. Degan – Kapus, B. Krakar – Vogel, J. kvas, A. Špacapan, M. Štrencar: BRANJA 1 (berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol), DZS, 2001
- nd.s-gimjes.kr.edus.si/Dejavnosti/timko/2002/znamenitosti/antika (datum: 21. Marec 2003)
- www.lonelyplanet.com (datum: 25. 2. 2003)
- Delo, 26.januar 2002, sobotna priloga, stran 22 – 24

Slika (pridobljena 3. 3. 2012):

Olimpija: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Olympos.jpg

 

Preberi tudi: