Apr 16, 2012

Polis

by Mirjam stari vek Tags: antična grčija, mestna državica, platon, polis 0 Comment

Rekonstrukcija Aten iz časa Perikleja. Slika je delo arhitekta Von Klenzeja.

Pomen polis

Zavest o enotni državi je antičnim Grkom vedno ostala tuja. Iz najrazličnejših vzrokov so raje ustanavljali mestne države – polis, v katerih so si uredili življenje po svojih merilih. Začetki polis segajo v temno obdobje, ko so nekdanje sorodstvene vezi vse bolj slabe in so jih počasi nadomeščale krajevne zveze, iz teh pa so se razvile polis. Prve polis so nastale v mali Aziji v 8. stol. pr. Kr., kasneje pa je tak način organiziranja grške družbe postal splošno veljaven.

Mestne države so nastajale ob vzpetinah, na katerih so navadno že v času mikenske kulture stale utrdbe – akropole. Utrjena vzpetina je dajala dovolj zaščite, da se je ob njej najprej začelo naseljevati plemstvo. Sledili so mu obrtniki in trgovci, ki so v mestu dobili prostor in trg za svoja opravila. Tudi kmečko prebivalstvo se je vse bolj navezovalo na mesto, saj so v njem videli trg za svoje pridelke. Veliko polis je nastalo tudi z združevanjem manjših naselji. Mestna država je postala središče upravnega, političnega, pravosodnega in verskega življenja bližnje okolice in hkrati jedro, okoli katerega se je združevala pokrajina.

Akropola polisa Pergamona: 

Lastnosti polis

Po površini in številu prebivalcev so bili polis majhni. Povprečne mestne države so šteli med pet in deset tisoč prebivalcev. Obstajale so tudi izjeme. V Atenah je v času razcveta mesta živelo več kot 200.000 prebivalcev, še več prebivalcev pa so imeli Sirakuze na Siciliji. Veliki filozof Platon je celo izračunal, koliko prebivalcev naj bi imela idealna polis – 5040. Pri takem številu ljudi bi imel po Platonu vsak državljan idealne pogoje za odločanje. Po površini večina polis ni bila večja od 100 km. Med velikane po površini sta spadala polis Šparta in Atene. K mestu je spadalo tudi podeželje. Pravnih razlik med mestom in podeželjem ni bilo, vendar je mesto zaradi večjega upravnega pomena kmalu dobilo prevlado nad podeželjem. Za vse polis je bila značilna velika razdrobljenost – partikularizem. K razdrobljenosti je največ prispevala razčlenjena grška pokrajina s težko prehodnim svetom, kar je preprečevalo združevanje v večje politične enote in sililo prebivalce k razvoju samosvojega načina življenja. Razdrobljenost je še pospeševala delitev Grkov na plemena, časovno različen nastanek polis in nenazadnje njihovo prepričanje, da so velike države neučinkovite. Vsaka polis je bila zato zaključena upravna, zemljepisna, gospodarska in politična enota, ki si je prizadevala za lastno avtonomijo, gospodarsko samozadostnost (avtarkijo) in zunanje politično neodvisnost (elevterija). Polis se je imenoval po prebivalcih in ne po krajih (polis Atencev in ne polis Atene).

Vseh polisov je bilo okoli 400.

V vseh drugih visokih civilizacijah so vladarji odločali sami, njihovim odločitvam pa ni bilo mogoče in se tudi ni smelo oporekati. V polis pa so o skupnih zadevah odločali meščani (polites) sami. O javnih zadevah so meščani svobodno razpravljali in v diskusiji iskali najboljše rešitve. Na koncu je bil sprejet predlog, ki je pri glasovanju v ljudski skupščini dobil največ glasov. V mestni državi sta bili pomembni izobrazba in dobra šola,  saj je izobražen človek znal bolje predstaviti svoje argumente in z njimi znal prepričati tudi druge. Meščani niso volili predstavnikov, ki bi jih zastopali v ljudski skupščini, temveč so osebno sodelovali pri odločanju, seveda le v primeru, da je bil polis demokratično urejen.V prostorsko omejeni mestni državi so morali ljudje svoja stališča zagovarjati strpno in upoštevati drugače misleče. Številne razprtije in vojne med strankami in državami pa kažejo, da jim to ni vedno uspevalo.

Upravljanje polis

Oblike vladanja v polis so bile različne: aristokratska, oligarhična, tiranska in demokratična. Politična ureditev je bila odvisna od ustave polis. V polis so živeli tudi ljudje, ki niso imeli političnih pravic. Brez njih so bili tujci (meteki v Atenah) ali pa ljudje, ki jim te pravice niso pripadale po ustavi (heloti in perioki v Sparti).

Preberi tudi: