Seznam grških bogov

Grki so častili celo vrsto bogov, ki so imeli po njihovem mnenju človeško podobo in lastnosti, pripisovali pa so jim nadnaravno moč in nesmrtnost. Domovali so na Olimpu.

Olimpijski bogovi.

Dvanajst glavnih grških bogov.

Od Grkov so svojo religijo prevzeli tudi Rimljani, in sicer z le nekaj spremembami (npr. imena bogov, dodali so tudi nekatere lokalne bogove …). Nekateri najbolj znani grški bogovi:

Zevs (rimski Jupiter)

Bil je gospodar neba in zemlje, vladal je vsem bogovom in ljudem, ter tudi vetrovom, gromu, blisku in odločal o sreči, nesreči, slavi, bogastvu, bil pa naj bi tudi bog vremena. Njegov ptič je bil orel in njegova sveta drevesa hrasti. Vendar pa Zeus ni bil Stvarnik. Znana je tudi legenda, kako je premagal svojega očeta Kronosa in kako je postal vladar bogov. Imel je tudi mnogo otrok: bogov, polbogov in junakov (npr. Herkul[1]Minos). Njemu so bile posvečene tudi olimpijske igre. Najbolj priljubljen tempelj, posvečen Zevsu, je bil v Olimpiji, in tam se je nahajala tudi Fidijeva mojstrovina – Herodot je ta Zevsov kip umestil med sedem svetovnih čudes antike.

Zevsov kip v Olimpiji.

Pan (rimski Favnus)

Bil je bog pastirjev, polj in gozdov. Bil je sin boga Hermesa in nimfe Penelope. Pogosto so ga upodabljali s kozjimi nogami, rogovi in repom. Povezovali so ga s pomladjo. Sprehajal se je po gričih Arkadije in lovil nimfe.

Pan.

Pan v svoji značilni upodobitvi.

Pan je rad preganjal nimfe. Slika: Jean Francois de Troy: Pan in Syrinx.

 

Hera (v Rimu Juno ali Junona, po njej se imenuje mesec junij)

Zevsova sestra in žena, zaščitnica družin in kraljica bogov, boginja zakona, družine, poroda in žena. Na Olimpu je uživala posebno spoštovanje. Zgodba pravi, da je Hera Zevsu pristala za ženo pod pogojem, da pride v njeno naročje, ne da bi se tega ona zavedala. Zevs se je zato spremenil v kukavico, sprožil nevihto in tako ves moker in premražen priletel skozi okno njene spalnice. Heri se je ptiček zasmilil in vzela ga je k sebi v naročje, takrat pa se je le-ta spremenil nazaj v Zevsa.  Hera je  tako držala svojo obljubo in se poročila z njim. Po drugi zgodbi pa je Zevs nemalokrat zaprosil Hero, vendar ga je ta vedno zavrnila. Tako se je spremenil v ptička in poletel k njenim prsim. Ko je bil tako čisto zraven nje, se je spremenil nazaj, jo posilil in tako se je bila Hera, da bi prikrila svojo sramoto, prisiljena poročiti z njim. Kot poročena ženska in zavetnica družin pa je močno naprotovala vsakršnemu prešuštvovanju. Ker je bil Zevs znan prešuštnik, je zato z njim neprestano prihajala v spor. Ena izmed njegovih ljubic je bila tudi Io in takrat je hera poslala Argosa, pošast s tisočimi očmi, da je bdel nad njo. Zevs je to izvedel in poslal Hermesa, da je čuvaja pokončal. Oči mrtvega Argusa je Hera prenesla na pavov rep in tako je pav postal njena zaščitna žival. Sicer pa je Hera Zevsu je rodila tri otroke: Aresa, Hefajsta in Hebo.

Poleg pava je pogosto upodobljena tudi z diademom in žezlom.

Hera Campana. Rimska kopija helenističnega originala.

 

Heba

Bila je boginja večne mladosti, hčerka Here in Zevsa. Ona je točila božanski nektar na Olimpu in lahko je tudi smrtniku omogočila večno mladost. Vedno je bila upodobljena kot mlado dekle. Poročila se je z grškim junakom Herkulom. Kot simbol njene večne mladosti naj bi bila tudi njena večna deviškost, ki jo je ohranila kljub poroki s Herkulom in rojstvu dveh otrok.

Heba, kakor jo je upodobil Anotnio Canova na začetku 19. stoletja.

Helios (rimski Sol)

Sončni bog, s svojim vozom in konji naj bi vsak dan prevozil svojo pot kot sonce.

Njegova najbolj znana upodobitev je kip Kolos, ki je varoval vhod v pristanišče na Rodosu in bil tako veličasten, da ga je Herodot umestil med sedem svetovnih čudes.

Helios.

Apolon

Bil je bog svetlobe, pesništva, preroštva (najbolj znano preročišče je bilo Apolonovo preročišče v Delfih, kjer je prihodnost napovedovala od pare omamljena Pitija), poezije glasbe in zdravljenja. Bil je vodja devetih grških muz (modric), zaščitnic umetnosti in znanosti. Muze pa so bile: Klio (muza zgodovinopisja, navadno upodobljena s pisalom in papirusom), Talija ( muza komedije in vedrega pesništva, navadno upodobljena z masko v roki), Terpsihora (muza plesa in lire, s katero je bila navadno tudi upodobljena), Evterpa (muza glasbe in liričnega petja, navadno upodobljena z aulosom ali katerim drugim glasbilom), Polihimnija (muza himen in resnega petja), Kaliopa (muza junaškega epa in elegije), Erato (muza lirike), Uranija (muza zvezdoslovja) in Melpomena (muza tragedije). Bil je tudi odganjalec zla, bog drobnice in živine ter lokostrelstva, medicine in sprave. Kasneje je dobil poteze sončnega boga, bil pa je tudi Artemidin brat.

Najbolj znana zgodba, povezana z Apolonom, je zgodba o njegovi ljubezni do nimfe Dafne. Vse skupaj se je začelo tako, da je Apolon nekoč razžalil Kupida rekoč, da je lok naprava, primerna le za njegova ramena. Kupid se je odločil za maščevanje in ga zadel s puščico ljubezni, v nimfo Dafne pa je izstrelil puščico, ki ljubezen prežene. Apolon se je nemudoma zaljubil v prelepo nimfo, ki pa mu ljubezni ni vračala. Ker ni marala ljubiti nikogar, je očeta prosila, naj ji dovoli uživati večno deklištvo. Zaljubljenemu bogu se je zato morala neprestano izogibati. Nekoč je bežala pred njim in ko je povsem onemogla, je zaprosila očeta, naj jo spremeni in v hipu se je spremenila v lovoriko. Tako je lovorika postala Apolonovo drevo.

Ena najlepših upodobitev te ljubezenske zgodbe je Berninijeva umetnina Apolon in Dafne:

 

Muza Klio.

Muza Thalia.

Muza Terpishora.

Muza Evterpa.

Muza Polihimnija.

Muza Kaliopa.

Muza Erato.

Muza Uranija.

Muza Melpomena.

Pozejdon (rimski Neptun)

Bog morja, povzročitelj potresov, Zevsov brat.  Bil je ustvarjalec otokov na mirnih morjih. Ko je bil užaljen ali ignoriran je s svojim trizobom povzročil kaotične stvari, npr. potrese, potope, brodolome itd. Mornarji so molili k Pozejdonu za varno plovbo in včasih tudi utapljali konje kot daritev. Poročen je bil z Amfitrio. Njemu posvečena žival je bil konj. Navadno so ga upodabljali, kako se s trizobom v roki dviguje iz vode. Bil je tudi pomemben državljanski bog v večjih mestih, npr. v Atenah, Korintu). K Pozejdonu so se obračali mornarji in kolonisti s priprošnjo za mirno plovbo.

Pozejdon.

Atena (rimska Minerva)

Boginja modrosti in obrti, zaščitnica pametnih in pogumnih mož. Bila je Zevsova najljubša hči. Rodila naj bi se tako, da je samo preprosto skočila Zevsu iz glave, potem ko je le-ta požrl njeno mater Metido. Navadno so jo upodabljali s sovo in sulico ali ščitom. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Pogostjo jo je spremljala tudi boginja zmage, Nike.  Atena je bila oborožena boginja bojevnica in se je v grški mitologiji pojavljala kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herkulu, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah. Ateno so kot zaščitnico mesta častili po vsej Grčiji, posebno razmerje pa je imela do Aten.

V najpogosteje navajani različici o njenem rojstvu je Zevs legel z Metido, boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustrašil posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta. Da bi se izognil posledic, je Zevs spremenil Metido v muho in jo pogoltnil. Toda Metida je že spočela otroka in takoj začela izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Ta je ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skočila iz njegove glave.

Neoklasicistična upodobitev Atene pred parlamentom na Dunaju.

Afrodita (rimska Venera)

Bila je boginja ljubezni in lepote ter plodnosti, najlepša boginja. Bila je zaščitnica ljubimcev.

Po Heisodu je hči Urana. Temu je njegov sin Kronos (Zevsov oče) odrezal spolne organe in jih vrgel v morje. Seme se je pomešalo z morjem in morje se je spenilo. V tej peni je nastala Afrodita, ki je na Cipru stopila na kopno, zaradi tega je bil eden glavnih centrov čaščenja Afrodite v Paphoso na Cipru.  Po Homerju je bila Afrodita hči Zeusa in Dione, drugi »poročajo« da je bila rojena v školjki.

Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja, ki pa ga je stalno varala z nesmrtniki in smrtniki. Med zabavo z Aresom (Hefajst ju je presenetil, ujel v mrežo in pokazal vsem bogovom) je bil spočet Eros. Med smrtniki pa je najbolj znana njena ljubezenska zgodba s prelepim Adonisom. Afrodita se je bala zanj in ga je prosila, naj ne hodi na lov, vendar je ni ubogal. Ljubosumni Ares je nad Adonisa na lovu poslal merjasca, ki ga je nato raztrgal. Žalostna Afrodita se je odpravila iskat truplo in ko je tavala med bodičastim grmičevjem, se je zbodla in iz kapelj krvi, ki so padle na zemljo, so zrasle čudovite rože. Afrodita je prosila Zevsa, naj oživi Adonisa. V tem času pa si je Adonisa zaželela tudi Persefona. Zevs je oživil mladeniča in določil, da naj pol leta prebije pri Persefoni in pol leta pri Afroditi. To pripovedko so si razlagali kot simbol prebujanja in odmiranja v naravi (letni časi).

Povezana pa je tudi s trojansko vojno. Na lepotnem tekmovanju treh boginj Here, Atene in Afrodite, na katerem je o zmagovalki odločal Trojanec Paris, je zmagala Afrodita, ki mu  je obljubila najlepšo žensko na svetu – Heleno.

Rojstvo Venere.

 

Ares (rimski Mars)

Bog vojne, najbolj znan Afroditin ljubimec. Bil je sin Here in Zevsa. Med prebivalci Olimpa  je bil nepriljubljen, celo njegov oče naj bi ga zaničeval.

Od Atene, boginje modrosti in vojne zvijače,  se je ločeval po tem, da je bila ona »pristojna« za herojsko plat vojne, Ares pa je bil temačen bog – agresiven, krut, neusmiljen in željan krvi. Večkat se je aktivno vmešal v boj in pošiljal nesrečne smrtnike v smrt. V trojanski vojni je bil celo ranjen, vendar ga je Asklepij pozdravil. Veliko veselje so mu povzročali spor, plenjenje, potoki krvi in zvok orožja. Bil je poosebljenje moškosti, kakor so jo smatrali antični Grki.

Ares. Rimska kopija grškega originala, Hadrijanova vila, Tivoli.

Artemida (rimska Diana)

Bila je boginja lova, živali, rasti, svobodne narave in lune ter tudi plodnosti in poroda. Bila je tudi zaščitnica slabotnih in otrok. Bila je ena izmed bolj priljubljenih grških boginj in njej na čast so zgradili tudi veličastni tempelj v Efezu, ki je postal eden izmed sedmih svetovnih čudes antike. Bila je hči Lete in Zevsa, njen dvojček je bil Apolon. Upodabljali so jo z lokom, spremljala pa jo je košuta. Kot strastna lovka in boginja meseca je Artemida vodila mesec po nebu. Potem pa se je zaljubila v čudovitega divjega lovca Oriona in zanemarila svoje dolžnosti, da bi se dobila z njim v temi. To je razjezilo Apolona, ki jo je pozval na tekmo in jo izzval, ali lahko zadane temno točko daleč na morju. Artemida je seveda zadela in prepozno opazila, da je bila ta točka v morju plavajoči Orion. Povzdignila ga je na nebo kot ozvezdje.

Artemida.

Hermes (rimski Merkur)

Bil je zaščitnik trgovcev, prekupčevalcev in popotnikov, božji sel, bog prometa, trgovine, tatov in gimnastike.

Hermes.

Hefajst (rimski Vulkan)

Bog ognja in kovaštva, bil naj bi tudi najgrši bog in Afroditin mož ter zaščitnik kovačev. Naredil je domovanja bogov na Olimpu. Rodil se je iznakažen in šepajoč, kar je posebnost med grškimi bogovi, a pogosto pri mitoloških kovačih. Hera naj bi ga, zgrožena nad tem, kar je rodila, vrgla z Olimpa. Padal je devet dni in pristal v morju, kjer sta ga vzgojili Tetija in Evrinoma. Postal je mojstrski kovač in v mitih se omenja kot izdelovalec večine opreme bogov.

Andrea Mantegna: Hefajst, 1497.

Dionizij ali Bakh

Bil je bog vina, veselja, moške moči, zabav, eden najbolj priljubljenih bogov. Dioniz navdihuje veseljaško čaščenje, ekstazo in slavljenje ter je zelo pomembna figura starogrške grške mitologije in verovanja. Je eden od dvanajstih Olimpijcev (zamenjal je boginjo Hestijo). Od njega izvira tudi grško gledališče.

Po mitologiji naj bi bil Dioniz sin Zevsa in smrtnice Semele. Ko je to izvedela Hera, se je seveda odločila maščevati. Nadela si je podobo Semeline dojilje in vanjo zasejala dvom, ali je oče njenega otroka res Zevs. Svetovala ji je, naj prosi Zevsa, da se ji pokaže v enako sijajen in veličasten, kot se je prikazal Heri, in ji tako dokaže svojo božanskost. Zevs se je tako spremenil v blisk in grom. Semela se je grozovito prestrašila, prezgodaj rodila otroka, ki je bil še v stanju zarodka, sama pa je umrla v plamenih, ki jih je zanetila strela, saj smrtniki ne zmorejo gledati boga v njegovi pravi podobi, ne ga bi jih to ugonobilo. Zarodek so vsadili v Zevsovo stegno, kjer je v nekaj mesecih dorasel za ponovno rojstvo. Tako je Dioniz rojen iz dveh »mater« (Semele in Zevsa), zato nosi tudi pridevek »dvakrat rojen«.

Poročil se je s hčerko kretskega kralja Minosa, Ariadno – prav tisto, ki je pomagala Tezeju, da je premagal Minotavra.

Dioniz, obkrožen s častilkami.

Hestija (rimska Vesta)

Boginja domačega ognjišča, družine, ognja. V vsaki hiši je na njenem oltarju gorel večni ogenj. Bila je tudi zaščitnica mesta Rima. Bila je hči Kronosa in Ree. Prosila je svojega brata Zevsa, naj ji dovoli, da ostane večna devica, čeprav sta se ji za moža ponujala tako Hermes kot Pozejdon. Bila je najbolj ljubezniva in najnežnejša od vseh bogov. Raje kot da bi živela na Olimpu, se je družila s smrtniki. Za razliko od ostalih bogov ni povezana z nikakršnimi škandali.

Hestija.

Demetra (rimska Cerera, Ceres)

Boginja rokodelstva in zemeljskih plodov, boginja žita in rodovitnosti. Bila je tudi zavetnica zakona in otrok. Bila je hči Kronosa in Ree in ena izmed Zevsovih številnih ljubic (z njim je imela hčer Perzefono). Zaradi svojega pomena za blaginjo Grkov je Demetra eno najbolj čaščenih božanstev, še posebej med poljedelci.

Kult Demetre in Persefone je bil najbolj razširjen v Elevsidi. Njima v čast so enkrat letno prirejali igre imenovane elevzinski misterij, ki so častili zgodbo o ugrabitvi Perzefone.

Demetra.

Perzefona

Bila je hči Zevsa in Demetere in kraljica podzemlja. Njena zgodba je takšna: Demetra je Zevsu rodila hčer Perzefono. Nekega dne se je Perzefona igrala na travniku, ko je iz zemlje pridrvel Had in deklico ugrabil. Ko je vsevidni bog Helios Demetri povedal kaj se je zgodilo, je le-ta od Zevsa zahtevala naj Perzefono vrne med žive. Zevs je bil Demetri pripravljen ugoditi, ampak le, če Perzefona v podzemlju ni ničesar jedla. Had pa se je v tem času že poročil s Perzefono in ji dal jesti granatno jabolko, zaradi česar je bila priklenjena na podzemlje. Ker je užaloščena Demetra začela zanemarjati svoje božanske dolžnosti in ni več skrbela za zemljo ter rast hrane, je nastopila huda lakota. Zevs je uvidel, da bodo ljudje propadli in s Hadom sklenil kompromis – Perzefona bo spomladi in poleti pri materi, jeseni in pozimi pa pri Hadu. Iz tega izhaja razlaga za menjavanje letnih časov.

 

Had(es) (rimski Pluton)

Kralj mrtvih, bog podzemlja. Njegova žena je bila Perzefona. Bil je brat Pozejdona in Zevsa.

Had.

Grško podzemlje - Had.

Eros (rimski Amor ali Kupid)

Bil je bog ljubezni, poželenja, spolnosti in plodnosti. Iz njegovega imena izhaja beseda erotika.»osvoboditelj«. Po Hesiodu je skupaj s Tartarjem, Gajo in Niksom vzniknil iz Kaosa. Pozneje je veljal kot sin Afrodite (rimske Venere) in Aresa (rimskega Marsa); njegova žena je Psihe. V umetnosti je pogosto upodobljen z lokom in puščicami, s katerimi cilja ljudi, in v zadetih se vname ljubezen. Po legendi ima poleg zlatih puščic ljubezni tudi železne puščice, ki vnamejo sovraštvo.

Ljubezenska zgodba o ljubezni med smrtnico Psihe in Erosom je povezana z ljubosumnostjo Erosove matere Afrodite. Ta je bila ljubosumna nanjo, saj so moški raje častili Pshino lepoto kot Afroditino, zato je ukazala Erosu, naj kaznuje smrtnico tako, da se bo zaljubila v najgrše bitje na zemlji. Toda namesto tega se je v prelepo Psihe Eros zaljubil in jo vzel s seboj na svoj dom. Zdaj sta ji postali nevoščljivi sestri, ki sta jo prepričali, da je izdala svojega moža. Ta ji je namreč prepovedal, da bi ga videla. Užaljen Eros je zapustil svojo ženo, ki je odslej tavala po zemlji in iskala svojo izgubljeno ljubezen. Pri tem je srečala Afrodito in jo zaprosila za pomoč. Le-ta ji je zastavila nekaj težkih nalog, ki pa jih je bila Psihe sposobna opraviti. Zdaj se je lahko vrnila nazaj k svojemu možu in mu rodila dve hčerki. Pila je iz čaše nesmrtnosti in tako postala ena izmed bogov.

Eros in Psihe.

Še nekaj bogov:

Tomos Bog pogorja
Eol Vladar in stražar vetra
Ej (v Rimu ga je nadomeščala Avrora) Bog jutranje zarje
Erinija boginja maščevanja
Asklepij ali Asklepios (rimski Eskulap) bog zdravilstva, upodabljali so ga s kačo
Gea ali Gaja Boginja zemlje – zemlja
Uran ali Nebo Bog neba, Gein mož
Kronos ali Čas Uranov najmlajši sin, nekaj časa vladar bogov, bog časa
Rea Kronosova žena in Zeusova mati
Temida dobrohotna in preroška boginja pravice, reda in nravnosti, v njenem imenu so stari Grki sklicevali razna zborovanja in posvete
Himen bog svatbe
Boreas bog severnega vetra
Nemesis boginja maščevanja
Morfej bog sanj
Iris ali Mavrica boginja mavrice
Hipnos bog spanja
Hekate Boginja čarovništva
Selena Boginja lune
Nika Boginja zmage
Tetida Morska boginja

 


[1] Herkul je bil Zeusov sin, kar mu pa je zamerila Zeusova žena Hera. Herkula je prisilila, da je opravljal mnoga junaška dela, saj je pričakovala, da mu bo spodletelo in mu bo prineslo smrt in ponižanje. Vendar je Heraklej vse preizkušnje uspešno prestal (že kot čisto majhen dojenček je zadavil dve kači, ki ju je nadenj poslala Hera, ubil je velikega leva, izmaknil zlata jabolka, Amazonski kraljici ukradel dragocen pas …) in je na koncu pil iz čaše nesmrtnosti in postal bog. Grki so po njem poimenovali tudi ozvezdje.

 

Viri (razširi) …

Besedilo je iz moje gimnazijske seminarske naloge, pri kateri sem uporabila naslednje vire:

-    VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA: ZGODOVINA I., urednik Marjan Kušič, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983
-    Ceram: POKOPANE KULTURE
-    ART AND HISTORY OF GREECE, English editon
-    Vilma Brodnik, Robert A. Jernejčič, Zoran Radonjič, Tjaša Urankar – Dornik: ZGODOVINA 1, DZS, Ljubljana 1999 (strani 78-133)
-    Michael Kerrigan: STARA GRČIJA IN SREDOZEMLJE, BBC Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, prevod : Seta Knop, originalen naslov :Ancien Greece and the Medierranean
-    Raquel López Melero: (zbirka Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje) KAKO SO ŽIVELI GRKI
-    D. Ambrož, V. Cuderman, M. Degan – Kapus, B. Krakar – Vogel, J. kvas, A. Špacapan, M. Štrencar: BRANJA 1 (berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol), DZS, 2001
-    nd.s-gimjes.kr.edus.si/Dejavnosti/timko/2002/znamenitosti/antika (datum: 21. Marec 2003)
-    www.lonelyplanet.com (datum: 25. 2. 2003)
-    Delo, 26.januar 2002, sobotna priloga, stran 22 – 24

Uporabila sem še:

http://www.historyking.com/Ancient-Greece/Greek-mythology/greek-goddess/hera/Hera-Greek-Goddess.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Apolon_in_Dafna

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pozejdon

http://sl.wikipedia.org/wiki/Atena

http://sl.wikipedia.org/wiki/Afrodita

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ares

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hefajst

http://sl.wikipedia.org/wiki/Artemida

http://mitologija.org/grki/grski_bogovi/Dioniz/dioniz.htm

http://sl.wikipedia.org/wiki/Eros

http://en.wikipedia.org/wiki/Eros

http://www.dualsoft.rs/nikola/mitologija/hestija.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Demetra

 

Slike (pridobljene 3. 3. 2012):

Olimpijski bogovi: http://schoolworkhelper.net/wp-content/uploads/2011/01/olympians.jpg

Olimp: http://www.greek-islands.us/greek-gods/

Bogovi: http://www.greek-islands.us/greek-gods/

Rojstvo venere: http://i162.photobucket.com/albums/t269/roze-in-vrt/botticelli_birth_venus.jpg

Zevs-Varges: http://1.bp.blogspot.com/-wMr6nq6xcBs/TiTN_olWByI/AAAAAAAAAPs/-z2bBisCjtU/s1600/Zeus_by_Varges.jpg

Zevs-Olimpija: http://3.bp.blogspot.com/-p9ruo8pESSQ/TqbKBNpCKxI/AAAAAAAAAWY/IPuWOT3KzcA/s1600/The+Statue+of+Zeus+at+Olympia.gif

Muze: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Clio: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Urania: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Melpomene: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Thalia: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Terpischore (ples) http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Kaliopa http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Erato http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Polyhymnia: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Euterpe: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Pan: http://www.crystalinks.com/greekgods2.html

Pan 2: http://www.mlahanas.de/Greeks/Mythology/Pan.html

Francisco Goya Darovanje Panu: http://www.reproarte.com/picture/Francisco+J__Goya+y+Lucientes/Opferung+an+Pan/5506.html

Jean-François-de-Troy-Pan-and-Syrinx.jpg: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Jean-Fran%C3%A7ois_de_Troy_-_Pan_and_Syrinx.jpg

Hera Campana Louvre: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hera_Campana_Louvre_Ma2283.jpg

Prečkanje reke stiks: http://thegiftofthemuses.files.wordpress.com/2011/01/crossing-the-river-styx1.jpg

Antonio Canova Heba: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Canova-Hebe_30_degree_view.jpg

Helios: http://jesus8880.com/chapters/gematria/helios-greek-mythology.htm

Bernini Apolon in Dafne: http://artsravel.blogspot.com/2011/04/apollo-and-daphne.html

Pozejdon mozaik: http://www.theoi.com/Gallery/Z2.11.html

Atena Dunaj: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Vienna_Pallas_closeup.jpg

Ares: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ares

Artemida kip: http://ferengis.blox.pl/resource/artemis.jpg

Hermes: http://etc.usf.edu/clipart/1400/1463/hermes_1_lg.gif

Hefajst: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Andrea_Mantegna_045.jpg

Dioniz: http://www.ambrosiasociety.org/images/p028_1_00.jpg

Hestija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hestija

Dvanajsterica bogov: http://www.moto-pajer.com/potovanja/grcija/GRCIJA%20Bogovi_datoteke/image004.jpg

Hestija: http://www.dualsoft.rs/nikola/mitologija/hestija.html

Demeter: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Demeter_MKL1888.png

Podzemlje had: http://wachovsky.com/final/images/hadesunderworld_painting.jpg

Had: http://cache2.artprintimages.com/lrg/45/4546/DJDDG00Z.jpg

Eros in Psihe: http://images.tribe.net/tribe/upload/photo/e6c/51d/e6c51d1e-05db-4f68-90f0-65d1fc540927

Preberi tudi: