Dec 17, 2010
Širjenje budizma
Budizem se je razširil iz kraja Bodh Gaja, kjer je nastal, v mnogo drugih vzhodnih dežel, kjer je danes še vedno živ. V sami Indiji je bolj ali manj hitro izumrl. Nekateri strokovnjaki menijo, da ga je hinduizem usvojil, potem ko je prišlo pod vplivom budistične kritike do reformiranja te religije. Kmalu po Budovi smrti so se začela mnenja njegovih privržencev razhajati. Končno so se razvile različne vrste budizma. Dve glavni veji danes razširjenega budizma sta teravadski in mahajanski budizem.
Buda. Vir: http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2008/Budizem/budovo_zivlj.jpg Pridobljeno: 15. 10. 2011.
Do današnjega dne se je od prvotnega budizma, imenovanega tudi Hinajana budizem, ohranila edino Teravada šola, ki se je razvila v Šri Lanki, kamor se je iz Indije razširila v začetku 3.st.pr.n.š. in od tam pot nadaljevala v Burmo, na Tajsko, v Laos in Kambodžo. Za Teravada budizem so značilni odpoved, prizadevanje zgolj za lastno razsvetljenje in morala, ki temelji na neškodovanju drugim bitjem.
Ker je bil v prvem stoletju po Budovi smrti dostop do njegovega nauka za laike omejen, je prevladovalo mnenje, da lahko razsvetljenje dosežejo le menihi. V 1.st.pr.n.š. je zato nastal Mahajana budizem, v katerem je bil večji poudarek namenjen sočutju, Budov nauk pa se je približal vsem. Privrženci tega prepričanja so se poimenovali Mahajana ali veliko vozilo, medtem ko so tradicionalni nauk poimenovali Hinajana ali majhno vozilo. Za Mahajana budizem je značilno prizadevanje za doseg razsvetljenja v korist vseh čutečih bitij in v skladu s tem je nastala ideja bodhisatve, bitja, ki doseže razsvetljenje, a se vedno znova vrača na svet, da bi k razsvetljenju popeljal tudi vse druge. Mahajana budisti si prizadevajo drugim bitjem pomagati, ne pa jim zgolj ne škodovati.
Eden najzaslužnejših za razcvet in razširitev Mahajana budizma je bil cesar Ašoka, ki je po spreobrnitvi v 3.st.pr.n.š. poslal budistične učitelje misijonarje po vsej Indiji in celo v Egipt, Palestino in Grčijo. Budizem je ponesel v dežele ob Svileni cesti in sredi 1.st.n.š. se je budizem razširil na Kitajsko, od koder je pot nadaljeval na Japonsko in v Korejo. Tibet je dosegel v 7.st.n.š. Po zatonu budizma v Indiji v 15.st. je Tibet postal glavni center budističnega učenja, ki se je od tam razširil v Mongolijo, Sibirijo, Nepal, Butan in Vietnam.
Večina današnjih budistov pripada Mahajana budizmu, ki se je razcepil na številne smeri, med drugim Zen in tantrični budizem ali Vadžrajana, ki je največji razcvet in razvoj dosegel v Tibetu.
V 2. polovici 19.st. se je budizem pričel širiti na zahod. Ocene o številu pripadnikov se gibljejo med 200 in 400 milijoni. Budizem je četrto največje verstvo na svetu in privablja vedno več ljudi, bodisi kot religija, kot življenjska filozofija ali kot moralni kodeks.
Literatura:
wikipedija
David Self: Verstva sveta, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1998
