Oct 15, 2011

Škofja Loka – Mestni trg

by Mirjam Škofja Loka, po zgodovinskih sledeh, srednji vek Tags: škofja loka, homanova hiša, kuga, mestna hiša, obzidje, požar, srednjeveško mesto, vsakdanje življenje 2 Comments

Pravijo, da ima Škofja Loka najbolje ohranjeno srednjeveško jedro v Sloveniji. Kot zanimivost lahko  povem tudi, da je 1. mesto v Sloveniji z električno razsvetljavo. 6. avgusta 1894 je bila namreč ob veliki slovesnosti otvoritev prve javne razsvetljave na Slovenskem.

Stara razglednica z Mestnim trgom.

Zgornji trg ali Mestni trg se je pod gradom razvil načrtno v 13. stoletju. Pozneje je nastal še Spodnji trg (14. stoletje). Načrtovali so ga urbanisti. Na sredini je velik trg, namenjen osrednji dejavnosti – trgovanju. Pravico do trgovanja so imeli le meščani, kmetje so lahko prodajali le svoje pridelke.

Na Mestnem trgu so živeli bogatejši meščani, njihove hiše so bile prej grajene iz kamna, kot tiste na spodnjem trgu, so višje in lepo okrašene. Osrednja stavba je poleg cerkve mestna hiša ali rotovž.

Poleg trgovine je bila močno razvita tudi obrt, kar je omogočala voda obeh Sor – tu so stali različni mlini, žage, usnjarne, klavnice in kovačnice. Obrtniki so bili organizirani v cehe (peki, krznarji, kovači, barvarji, krojači, čevljarji …). Večina mestnih gospodinjstev se je ukvarjala z obrtjo in kmetijstvom; polja so bila zunaj obzidja. Na dvoriščih so še danes vidni ostanki hlevov in kašč.

Meščani so se v srednjem veku bali treh najhujših stvari: ognja, kuge in napada sovražnikov. Pred napadi sovražnikov jih je varovalo obzidje, pred kugo molitev, pred ognjem pa so se zavarovali tako, da so začeli graditi kamnite hiše. Včasih so bile vse hiše, razen najdragocenejših (v našem primeru so to kašča, cerkev in grad ter obzidje), lesene. Šele v 16. stoletju so si bogati meščani lahko privoščili zidano hišo iz kamna. To dokazuje tudi slika iz leta 1698, ki prikazuje Škofjo Loko v požaru.

Opazimo lahko, da so hiše na Zgornjem trgu zidane, večnadstropne, bogato okrašene, medtem ko so tiste na spodnjem trgu še večinoma lesene in nižje. Tam so živeli revnejši prebivalci mesta – revnejši obrtniki in vajenci. Požar se je iz mestnega kopališča razširil na Spodnji trg, kjer so hiše lesene. Včasih je bilo celo tako, da hiše v podsrešjih niso imele sten in so bile med sabo povezane – tako da si lahko šel iz enega konca mesta na drugega, ne da bi ti bilo treba stopiti iz hiš. Hiše pa so bile pokrite s slamo. Samo predstavljate si lahko, kako hitro se je vse podrlo, ko je prišlo do požara.

Ker so ljudje v požaru izgubili vse svoje imetje, so strogo kaznovali vsakega, ki so ga sumili, da je zanetil požar. Navadno je grozila kar smrt na grmadi – saj veste, oko za oko, zob za zob. Tudi tatove so kaznovali po tem načelu. Ker so verjeli, da imajo “predolge prste”, so jim odsekali roke. Včasih so za krivce za požar označili mačke, ki so s svojimi repki raznesli ognjene iskrice naokrog, zato je po nekaterih mestih prihajalo do velikih pobojev mačk. Ampak navadno so bili meščani kar sami krivi za požar – in njihova malomarnost. Morda so kje pozabili kakšno baklo, pa se je vnelo.

Na vrhu slike je prikazan svetnik, sveti Florjan, zavetnik gasilcev in varuh pred požari. Včasih sicer gasilcev niso poznali, zato so morali v primeru požara gasiti vsi prebivalci mesta. Če so koga zalotili, da ni pomagal, so mu za kazen na hrbet privezali goreč kol.

Še ena huda nevarnost, ki je grozila meščanom, pa je bil potres. Leta 1511 je Škofjo Loko prizadel tako hud potres, da se je porušilo vse, vključno z gradovi. Tako tudi ni naključje, da napisi na večini hiš nakazujejo, da so bile zgrajene v 16. stoletju – torej po potresu. Takrat je bil loški gospod freisinški škof Filip, ki je za obnovo mesta namenil kar precej denarja – in od takrat naprej mestu marsikdo reče kar Pisana Loka. Kot zanimivost pa lahko povem še to, da je bil pred škofom Filipom freisinški škof že njegov starejši brat Rupert, po njegovi smrti pa ga je nasledil mlajši brat Henrik.

Samostan klaris/uršulink

Uršulinke na gradu.

Če sem prej omenila, da so morali Ločani na moški samostan čakati vse do konca 17. stoletja, pa so ženske redovnice tu bivale že od 14. stoletja. Takrat je bil tu zgrajen samostan klaris. Ker so reforme Jožefa II. v 18. stoletju zahtevale »uporabne« redovnike, so jih na tem mestu zamenjale uršulinke, ki so se ukvarjale s šolstvom. Njihova šola je postala tako znana, da jim je začelo primanjkovati prostora in so zato leta 1890 kupile grad in ga povezale s samostanom. Najbolj znana posledica tega je bila rušitev osrednjega stolpa leta 1892.

Med drugo svetovno vojno so samostan izropali – izginilo je veliko dragocenih dokumentov.

Uršulinska cerkev. Ob njej je samostan, ki pa se ga na sliki ne vidi.

Proti Mestnemu trgu

V Škofji Loki se je rodilo mnogo pomembnih ljudi, med njimi tudi dr. Tine Debeljak, profesor France Planina in dr. Pavle Blaznik.

V tej hiši je bil 27. 4. 1903 rojen dr. phil. Tine Debeljak: književnik, prevajalec, literarni zgodovinar. Umrl v Buenos Airesu 20. 1. 1989.

Tu je bil doma prof. France Planina (1901- 1992), naravoslovec, geograf in kartograf, pobudnik in sooblikovalec Loškega muzeja, škofjeloški častni občan.

V tej hiši se je rodil dr. Pavle Blaznik (1903 – 1984), slovenski in loški zgodovinar, utemeljitelj in usmerjevalec muzejstva, škofjeloški častni občan.

Župnijska cerkev svetega Jakoba

Podrobnejša predstavitev v posebnem članku!

Gotska dvoranska in rebrasto obokana triladijska ladja iz 1471, zvezdasto obokani prezbiterij iz 1524 in zvonik iz 1532.

Trg pred cerkvijo je bil včasih zelo velik in je nekoč segal do uršulninske cerkve (prostor za cerkvene obrede).

Stara šola

Zgrajena je bila v prvi polovici 16. stoletja. Na fasadi kamnita plošča ustanovitelja šole, starološkega graščaka Mihaela Paplerja iz 1627.

Plošča z grbom starološkega graščaka Mihaela Paplerja.

To je bila šola za dečke, šolo za deklice so imele uršulinke v svojem samostanu.

Meščani v Škofji Loki so želeli imeti izobražene sinove, da bi jih nasledili pri njihovem poklicu. Najprej so si lahko premožnejši meščani privoščili zasebnega učitelja, včasih se je več meščanov zbralo skupaj, saj je bilo tako ceneje – in tako so nastale šole. V Škofji Loki je učitelje plačevalo mesto. Nekateri so bili zelo izobraženi, npr. učitelj Janž Standler je znal nemško, latinsko, slovensko in italijansko, a plače so bile zelo slabe.

V trivialni šoli so se učili le branja, pisanja in pa verskih resnic, ki so jih morali znati na pamet. Potem so tu ustanovili glavno šolo, kjer so se poleg verouka učili še nemško, latinsko in štirih računskih operacij.

Deklice pri uršulinkah so bile bolj izobražene kot fantje, saj so poleg stvari, ki so se jih učili fantje, znale še več jezikov, učile so se ročnih del, retorike, lepopisja, ročnih del, zgodovine, zemljepisa, glasbe, slikanja … Vendar tu ne smemo pozabiti, da so bile deklice, ki so hodile v šolo k uršulinkam, bogate meščanke in celo plemkinje.

Učenci so ob koncu semestra (februar, julij) so imeli javne izpite, kjer so lahko prisostvovali loški meščani. Kaj se vam zdi bolje? Današnje redne kontrolne naloge ali pa javni izpiti pred vsemi meščani? Jaz sem za prvo!

Stara šola za dečke

Mestni trg

Mestni trg

Ena izmed hiš na mestnem trgu.

Zofkeževa hiša, Mestni trg 3, Zgrajena v 16. stoletju kot enonadstropna hiša in v 19. stoletju nadzidana. Kamnito konzolno nadstropje, križni in banjasti oboki in arkadno dvorišče.

KAJBATOVA HIŠA V notranjosti vrsta kamnoseških detajlov iz 16. stoletja, arkadno dvorišče, poslikana fasada.

V tej hiši se je rodil zdravnik dr. Ludvik Grbec (1805–1880) V tej hiši je bil 20. junija 1895 rojen Gustav Pirc, kmetjiski strokovnjak, potovalni učitelj, tajnik in ravnatelj kranjske kmetijske družbe, urednik in amaterski fotograf.

ŽIGONOVA HIŠA Mestni trg 15 Stanovanjska in trgovska hiša iz 16. stoletja. Kamnoseški detajli, križno obokanje. Nadstropni pomol. Obnovljeno 1990. Nekdanji trgovski dvorec.

MARTINČKOVA HIŠA Zgrajena v 16. stoletju kot enonadstropna hiša, v baroku nadzidana. Kamniti gotski portali, arkadno dvorišče.

HOMANOVA HIŠA

Ena najlepših hiš v Škofji Loki je nedvomno Homanova hiša. Tako se imenuje zato, ker so se lastniki pisali Homan. Bili so ena imenitnejših loških družin. Hiši pa se je reklo tudi Pri peku, ker je bil pač prvi (in tudi še nekaj naslednjih) Homan pek.

Homanova hiša. Cankarjev trg 13 (župnišče): Renesančna stavba z okroglimi vogalnimi pomoli, grajena po potresu 1511 sočasno s sosednjo Homanovo hišo. Poznogotski in renesančni kamnoseški elementi, izjemna vhodna veža.

Škofja Loka je bila v začetku prejšnjega stoletja zbirališče impresionistov in iz okna Homanove hiše je Grohar naslikal znamenito Loko v snegu.

Okno, s katerega je Grohar naslikal Loko v snegu. Vir leve slike je naveden pod viri, desna slika je moja last.

Homanova hiša Mestni trg 2:

Arhitektura od 14. do 19. stoletja, freske in stenske dekoracije od 16. so 17. stoletja, kovani izdelki stavbne opreme 19. stoletje, rekonstrukcija fasade v historično stanje 1971.

Zgrajena po potresu 1511, delno v gotski tradiciji, ki jo dopolnjujejo renesančne prvine. Konzolni pomol z letnico 1529, kamniti stenski okvirji, portali.

Homanova hiša z lipo

Pod konzolnim pomolom lahko vidimo kamnito bradato glavo z deželnim (kranjskim) grbom in letnico obnove 1529.

Leta 1934 so loški meščani v počastitev pokojnega kralja Aleksandra posadili lipo. A resnica je, da večina meščanov nove pridobitve ni marala, zato so pošiljali otroke opravljat malo potrebo prav pod to lipo, da bi se tako posušila. Lipe očitno to ni motilo, vseeno je zrasla in poleti se pod njo odvijajo glasbeni večeri, ki se imenujejo … Pod Homanovo lipo.

Freski na Homanovi hiši. Gre za fresko svetega Krištofa in fresko vojščaka.

ROTOVŽ / MESTNA HIŠA Mestni trg 35

Gre pravzaprav za nekoč najpomembnejšo hišo v mestu, ki se je od ostalih razlikovala že po videzu – za mestno hišo. Zgrajena je bila konec 16. stoletja. Značilni so poznogotski stavbni elementi (portal, veža, vrata), arkadno dvorišče pa je renesančno. Veljalo je, da mora biti mestna hiša najlepša hiša v mestu – tako da se že od daleč vidi, katera je najpomembnejša. V Ljubljani so npr. mestno hiši postavili kar malo naprej od ostalih, tako da še bolj izstopa. Tu pa je izstopala s svojo čudovito poslikavo – freskami, ki so iz začetka 17. stoletja (torej baročne). Včasih je imela tudi majhen stolpič z zvoncem.

Nekdanja mestna hiša

V mestni hiši je bil sedež predstavnikov javnega loškega življenja, na čelu z mestnim sodnikom, ki so ga volili vsako leto.

Hodnik v mestni hiši, ki vodi do arkadnega dvorišča (v ozadju).

Pa še nekaj slik notranjega dvorišča:

KUŽNO ZNAMENJE/MARIJINO ZNAMENJE

Kužno znamenje

Kužno znamenje so meščani  postavili leta 1751 v zahvalo, ker je bilo mesto obvarovano pred kugo  in ognjem. Gre za baročno znamenje.

Pogled na Mestni trg s kužnim znamenjem nekoč. Stara razglednica.

Kuga v Loki ni nikoli res razhajala, čeprav je po vsej okolici -  tako naj bi enkrat na loškem gradu prenočil nadvojvoda Karel, saj drugje zaradi epidemije kuge ni dobil prenočišča, enkrat pa naj bi se zaradi kuge v Ljubljani v Loko umaknil tudi deželni odbor.

Za obolele je bil zadolžen loški oskrbnik – ta  je moral vse prizadete oskrbovati s hrano in svečami.

In kako so se obvarovali pred to boleznijo? Pazili so, da nihče iz okuženih naselij ni prišel v mesto.

SCHWARZEVA HIŠA

Baročna stavba, združena iz dveh manjših. Na njej je kamnita plošča iz leta 1513, ko je bila hiša obnovljena po potresu. Na njej so freisinški grb (zgoraj), loški grb (spodaj levo) in Schwarzev grb (spodaj desno). Wolbenk Schwarz je bil bogat meščan in iz njegove družine so prihajali najbolj zagreti loški protestanti.

Schwarzeva hiša

Hiša ima zelo lepo renesančno arkadno dvorišče.

Notranje dvorišče v Schwarzevi hiši

MARTINOVA HIŠA Mestni trg 26

Včasih je bil gradbeni material drag (no, saj danes ni kaj dosti bolje!) in nekateri meščani so se znašli kar tako, da so hišo naslonili na mestno obzidje, tako da so morali zgraditi samo še preostale 3 stranice hiše. Prihranili pa so tudi na prostoru, ki ga je bilo znotraj mesta vedno premalo (strnjena parcelizacija, visoke hiše). Potem, ko mestno obzidje ni več opravljalo svoje funkcije, pa so v njem naredili odprtine za okna. Ta hiša je bila prizidana na mestno obzidje v 17. stoletju. Zanjo so značilni poznogotski stavbni členi in renesančna fasada.

Ni naključno, da je bila prva stavba, takoj za obzidjem krčma, kajne? Verjetno so utrujeni popotniki komaj čakali, da si malo odpočijejo, kaj prigriznejo in popijejo, napojijo svoje živali in si podelijo sveže novičke!

Zraven Martinove hiše so nekoč stala poljanska mestna vrata s stražnim stolpom. Ta se žal ni ohranil, se je pa ohranil del obzidja in jarek.

Martinova hiša. Na drugi strani se lepo vidi, kako je naslonjena na obzidje.

Mestno obzidje

Z obzidjem obdano naselje je imelo leta 1397 pet stolpov z mestnimi vrati. Mestno jedro znotraj nekdanjega obzidja tvorita zgornji trg »Plac« in spodnji trg »Lontrg«.

Obzidje je bilo porušeno v 18. stoletju. Takrat je namreč že povsem izgubilo na pomenu, saj ni imelo več obrambne funkcije.

Zgrajeno je bilo vsaj že leta 1314.

1457 je v boju za celjsko dediščino v mesto vdrl in ga požgal Jan Vitovec, 1476 so ga napadli Turki na njihovem pohodu v Poljansko dolino.

Pogled na mestno obzidje. Lepo se vidijo okna, ki so jih kasneje prebivalci sosednjih hiš naredili v obzidje. V ozadju grad.

Hiša ob obzidju. Spodaj je jarek.

Prazen prostor, kjer so nekoč stala poljanska mestna vrata.

Viri (razširi) …

Preberi tudi: