Mar 3, 2012

Viseči vrtovi v Babilonu

by Mirjam Sedem svetovnih čudes antike, stari vek Tags: antika, Babilon, Nebukadnezar, sedem svetovnih čudes, viseči vrtovi 0 Comment

Na Bližnjem vzhodu, na območju današnjega Iraka, tečeta dve reki, Evfrat in Tigris. Med njima je zelo rodoviten okoliš in ni naključje, da je ravno v tem medrečju (grško: Mezpotoamija) vzniknila prva visoka civilizacija. Že v petem tisočletju pred našim štetjem se je tam pojavila mesta, najbolj znano je mesto Ur. To se rodili tudi kolo, pisava, denar in zakonik. Prvo državo so ustanovili Sumerci – njihovega najbolj znanega kralja Gilgameša na ducatu glinenih tablic opeva sloviti istoimenski ep.

Kralj Nebuakdnezar II.

Po mnogih letih vojn in menjave oblasti je leta 604 pr. n. št. mestu Babilon v državi Babiloniji zavladal perzijski kralj Nebukadnezar II. Takrat je bil Babilon z 1000 hektarji površine daleč največje mesto na zemlji. Temu primeren je bil tudi njegov videz, saj se je okoli njega širilo mogočno obzidje z osmimi vrati.

Če je izgledal vsaj približno tako, kot v tem videu, potem je moralo biti mesto prečudovito:

Tako je morda izgledal Babilon nekoč.

Žal pa se kljub mogočnosti ni ohranila nobena neposredna sled o samih vrtovih. So pa opisani v mnogih zgodovinskih knjigah, med drugim tudi po pripovedovanju vojakov Aleksandra Makedonskega. Vsi viri omenjajo s potkami in slapovi prepredene, dih-jemajoče parke, ki naj bi se raztezali v petih, morda sedmih terasah na poldrugem hektarju.

Čudoviti viseči vrtovi so bili zgrajeni v bližini kraljeve palače, na vzhodnem bregu reke Evfrat, torej na jugu današnjega Iraka, približno 50 km severno od Bagdada.

Seveda to niso bili viseči vrtovi v pravem pomenu besede, saj je prišlo do napake v prevodu. Latinska beseda “pensilis” sicer ima ta pomen, vendar pomeni tudi “balkonu podoben”.

Zasluge za nastanek tega čudesa pripisujejo že omenjenemu kralju Nebukadezarju II., ki je vladal med leti 604 in 562 pred Kristusom. V tem času je ustvaril čudovite templje, palače, ulice in zidove. Vrtove naj bi zgradil z namenom, da bi zadovoljil svojo ženo Amitis, s katero sta se poročila, da bi med seboj povezala dve različni deželi. Amitis je bila rojena v Medeji ter je hrepenela po rojstnem okolju. Pokrajina, iz katere je prihajala, je bila zelo pestra, zelena, bogata z gorami. Puste ravnine Mezopotamije so jo spravljale v depresijo.  Tako ji je dal Nebukadezar II. zgraditi nekakšno umetno goro, ki se je visoko dvigala v terasah, na katerih so cveteli prekrasni vrtovi, okrašeni s čudovitim tropskim cvetjem in drevjem, kar so dosegli s pomočjo umetnega namakanja. Izdelali so domiselno namakalno napravo, ki je bila sestavljena iz dveh velikih koles. Ti sta bili med seboj povezani z verigo na kateri so bila, v enakih razmakih, pritrjena vedra, ki so na najnižji točki naprave zajemala vodo, iz posebnega, za to narejenega bazena, v katerega je voda pritekala iz reke Evfrat. Spodnje kolo je bilo pritrjeno na dolg držaj z ročaji, katerega so ga poganjali sužnji. Tako so vedra z vodo prišla na vrh. Vodo so izlila v drugi bazen, razdeljen na več žlebov, ki so iz različnih strani postopoma namakali vrtove.

Skozi stoletja so o obstoju tega čudesa ljudje le dvomili, saj zgodovinarji, ki so v svojih delih podajali podrobne opise, teh vrtov v resnici sploh niso videli in o njih niso imeli nikakršnega dokaza. Šele leta 1899 po Kristusu, ko je nemški arheolog Robert Koldewey pričel izkopavati davno mesto Babilon in naletel na obokano stavbo z globokim vodnjakom, ki se je popolnoma ujemala s starimi zapisi, so ovrgli vse dvome o obstoju tega čudesa. Moderni zgodovinarji trdijo, da so bili vojaki Aleksandra Velikega, ob prihodu v Babilon impresionirani in so ob vrnitvi v pusto domovino pripovedovali zgodbe o svojem videnju, torej o čudovitih zelenih vrtovih in palmah na ozemlju Mezopotamije. Nato pa je domišljija takratnih pesnikov in pisateljev združila vse pripovedi in rodilo se je drugo izmed sedmih čudes starega sveta.

Viseči vrtovi v Babilonu. 1700, avtor neznan.

Viseči vrtovi v Babilonu.

Še pobarvanka

In video:

Preberi tudi: