Jan 14, 2012
Zgodovina antične Grčije
V starem veku so ozemlja Stare Grčije, bližnjih otokov v Jonskem in Egejskem morju ter zahodna obala Male Azije odigrale pomembno vlogo.
Stara Grčija ima strateški položaj kot osrednje križišče antičnega sveta. V njej so se dežele iz zaledja še vedno nerazvite Evrope srečevale z velikimi civilizacijami Male Azije in severne Afrike.
Grke danes častimo kot utemeljitelje zahodne civilizacije. Toda pred 5000 leti, ko so cvetele druge civilizacije, v Grčiji še ni bilo slutiti slavne usode prihodnjih časov. Medtem ko so se v Egiptu piramide faraonov strmo dvigale proti nebu in so na Bližnjem vzhodu nastajala mesteca, so morali prebivalci tega trdega in za poljedelstvo neprijaznega polotoka trdo garati za vsakdanji kruh.
Prav tako tudi ni bilo nič posebej zahodnega v njihovem razvoju, dokler ni nenadoma rast grške civilizacije spodbudila trgovino z jugom in vzhodom.
Grška pokrajina je precej hribovita, najvišja gora Olimp je visoka skoraj 3000 metrov. Globoke doline in ravnine med seboj ločijo posamezna gorstva. Poletja so na tem koncu sveta vroča in z malo padavin, pa tudi zime so mile. Poljedelstvo se v takih razmerah v posameznih delih dežele ni razvilo, kjer pa se je razvilo, je dajalo slabe pridelke, zato se je prebivalstvo že zgodaj začelo ukvarjati s pomorstvom. S pomorsko trgovino so se Grki ukvarjali že v bronasti dobi.
Kako se je imenovalo prvotno prebivalstvo Grčije, ne vemo. Grška plemena so se začela priseljevati sem v 2. tisočletju pred našim štetjem. Po imenu jih poznamo kot Ahajce, za njimi so prišli še Jonci, Dorci in ostala grška plemena. Kasneje so Grki same sebe imenovali Heleni (Elliniki), državo pa Helada. Že pred prihodom Ahajcev pa je na otoku Kreta cvetela bogata kultura, imenovana po mitskem kralju Minosu, katere ostanke so arheologi našli zlasti v mestu Knosos.
Grčijo sedaj odkrivamo v naši kulturi, pa tudi v neštetih pričevanjih, ki nam jih je zapustila preteklost – na tisoče ohranjenih literarnih del, ostanke mnogih mest, čudovite kipe in druge skulpture, ki so krasile templje, javne stavbe in tudi zasebna stanovanja ter neštete keramične izdelke, poslikane z motivi junakov in mitologije, ki bogatijo in oživljajo književna dela ter tudi vse druge dokumente, ki nam jih je zapustila stara civilizacija.
Zgodovina Grčije
Prvo grško ljudstvo se je razvilo iz praindoevropskega jedra na začetku 2. tisočletja pred Kristusom in se preselilo na ozemlje današnje Grčije, kjer je že obstajala visoko razvita kretska kultura. Grki so prvotno prebivalstvo asimilirali, prevzeli njihovo kulturo in kasneje postali njeni nosilci. Na to ozemlje so prihajali še v drugih priselitvenih valovih, zadnjič okrog leta 1200 pred Kristusom, ko so na to ozemlje prišli Dorci, ki so uničili mikensko kulturo in ustvarili lastno. Po nekaj t.i. temnih stoletjih, ki so sledila dorski invaziji, se zgodovina grške kulture ponovno prične.
Zgodovina Grčije se je razvijala skozi stoletja na prostranem in raznolikem področju. V grško kulturo so se zlili veliki vplivi ostalih sredozemskih in azijskih kultur. Potem ko je zacvetela na balkanskem polotoku, se je razširila na vzhod in zahod, ter živela tudi pod rimsko oblastjo, čeprav z omejeno močjo.
V toku razvoja so se znotraj Grčije oblikovale številne razlike v narečjih, v politični organizaciji in v verskih obredih, pa tudi v idejah in moralnih vrednotah. Kljub temu so tako na Egejskih otokih kot na grškem polotoku obstajale neke skupne značilnosti, ki so Grke ločevale od drugih.
V bronasti dobi se je razvila mikenska civilizacija, opisana Homerjevih epih, o njej pa pričajo tudi pomembne arheološke najdbe. Tu je šlo za vojaško skupnost, ki je uvedla globoke spremembe in izoblikovala znameniti grški tip, ki je v klasični dobi naseljeval Atene in Sparto. V četrtem stoletju, ko je nastal makedonski imperij, so Grki na vzhodu ustanovili številna mesta, ki so širila grško kulturo. Ta se je v stiku z aziatskimi civilizacijami (se pravi civilizacijami, ki so živele na področju Azije) sčasoma razvila v helenistično.
Kretsko-mikenska kultura
Kretsko – mikensko dobo štejemo k zgodnjim visokim kulturam in je obstajala v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. To kulturo so razvili na Kreti, s središčem v Knososu. V Knososu je stala mogočna vladna palača. O tej palači so se ohranile različne pripovedke, ena izmed njih pripoveduje o Tezeju, atenskemu kraljeviču. V njej je vladal tudi legendarni kralj Minos. Po tej pripovedki naj bi na Knososu stal tudi velik labirint.
V 2. tisočletju pa so Ahajci na Peloponezu razvili visoko kulturo utrjenih mest, najbolj znano mesto so bile Mikene.
Tretje visoko razvito mesto v tej kulturi pa je bila tudi Troja v Mali Aziji.
Antična Grčija
To obdobje je obdobje grških mestnih državic ali polis. Obstajala je v 1. tisočletju pr. n. št. do 5. stoletja našega štetja.
Vse Grke so povezovale številne skupne značilnosti: morje, skupen jezik, pisava, gradbeništvo, slikarstvo, olimpijske igre, verovanje …
Besedilo je iz moje gimnazijske seminarske naloge, pri kateri sem uporabila naslednje vire:
- VELIKA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA: ZGODOVINA I., urednik Marjan Kušič, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983
- Ceram: POKOPANE KULTURE
- ART AND HISTORY OF GREECE, English editon
- Vilma Brodnik, Robert A. Jernejčič, Zoran Radonjič, Tjaša Urankar – Dornik: ZGODOVINA 1, DZS, Ljubljana 1999 (strani 78-133)
- Michael Kerrigan: STARA GRČIJA IN SREDOZEMLJE, BBC Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, prevod : Seta Knop, originalen naslov :Ancien Greece and the Medierranean
- Raquel López Melero: (zbirka Znanje za vsakogar. Vsakdanje življenje) KAKO SO ŽIVELI GRKI
- D. Ambrož, V. Cuderman, M. Degan – Kapus, B. Krakar – Vogel, J. kvas, A. Špacapan, M. Štrencar: BRANJA 1 (berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol), DZS, 2001
- nd.s-gimjes.kr.edus.si/Dejavnosti/timko/2002/znamenitosti/antika (datum: 21. Marec 2003)
- www.lonelyplanet.com (datum: 25. 2. 2003)
- Delo, 26.januar 2002, sobotna priloga, stran 22 – 24






