Zgodovina minojske civilizacije

Zemljevid minojskih mest na Kreti. Vir: http://www.ancient-greece.org/images/maps/ancient-crete.swf.

Egejsko morje ni bilo nikakršna ločnica narodov. Evans je na Kreti našel slonovo kost iz Afrike in kipe iz Egipta. Minojske predmete so našli tako v grobnicah v Egiptu kot v mikenskih v celinski Grčiji. Na podlagi dobrih pomorskih zvez z Egiptom, Sirijo, Malo Azijo, Grčijo in Zahodom je Kreta sprejemala vplive različnih kultur in tudi sama izžarevala svojo kulturo na različne strani. Zato ni presenetljivo, da je tukaj najprej na grškem območju nastala visoka kultura.

Rea in Zevs na Kreti. Vir: http://www.elfinspell.com/MurrayMyth/Cronus.html.

Legenda pripoveduje, da je na Kreti Rea, mati zemlje, rodila v Diktini votlini samega Zevsa. Čebele so mu nosile medu, koza ga je hranila z mlekom, nimfe pa so pazile nanj. Ko je odrasel, se je spopadel s svojim očetom Kronosom in postal vladar bogov. Po legendi je na Kreti vladal tudi bajeslovni kralj Minos. Bil je Zevsov sin.Pravzaprav je prav po kralju Minosu civilizacija dobila ime – sir Artur Evans, raziskovalec Knososa, je civilizacijo poimenoval minojska.

In kdo je živel na otoku Kreta? Po Homerju je živelo na otoku pet različnih narodov. Po Herodotu Minos ni bil Grk – po Tukididu je vsekakor bil. Evans je mislil na afriško-libijski izvor. Zgodovinar Edvard Meyer sumi, da ti narodi niso prišli iz Male Azije. Danes o izvoru tedanjih Krečanov ne vemo nič več, kot so vedeli Grki pred 2000 leti. Znano ni tudi, kako so Minojci imenovali sami sebe. Iz tega časa jih z imeni Keftiu, Kaphthor, Kapatra omenjajo najdbe v Egiptu, Babiloniji in Siriji.

Kačja boginja. Arheološki muzej v Heraklionu.

 Minojska civilizacija je trajala skoraj 2 tisočletja in je bila ena najbolj naprednih v tem času. Bistvena značilnost je t. i. »pax minoica« (minojski mir), ki naj bi bil osnovan v času kralja Minosa. Centri civilizacije so bili: Knosos, Fajstos, Malia, Zakros itd. Vsa ta mesta so imela palače – a ne moremo govoriti o palači v današnjem pomenu –  niso bile namreč le sedež vladarja in dvora, ampak tudi center administracije, sodstva, nadzorovale so trgovino, industrijo, bile so skladišča, zakladnice itd. Ogromna skladišča ne dokazujejo le trgovanja, ampak to, da so imeli letne presežke, ki so jih prodajali. Trgovske zveze so imeli z Egiptom, Sirijo, Malo Azijo, Grčijo in zahodom in preko trgovanja so se širile tudi ideje. Kar je arheologe  najbolj presenetilo pri odkrivanju, je dejstvo, da so bile palače brez obzidja. Vzrok za to lahko nedvomno iščemo v varni legi otoka.

Najvišji predstavnik Minojcev je bil kralj, ki pa ni bil le sodnik in vladar, ampak tudi svečenik. Ni znano, ali je kralj Minos res obstajal – ali pa je bil morda minos pomenil naziv za kralja.

Dvojna sekira. Arheološki muzej v Heraklionu.

V kaj so Minojci verovali? Kretska religija je imela pomemben vpliv na razvoj v Grčiji. Temeljni sta tesna povezanost z naravo in velik vpliv ženskega elementa. Najbolj znana kretska božanstva so bila ženska: Velika mati, Kačja boginja in Gospodarica divjih živali. Ženske so imele sicer tudi v družbi velik vpliv. Od kultnih simbolov sta značilna predvsem dva: rogovi in dvojna sekira. Dvojna sekira je bila razširjena kot kultni simbol tudi v Mali Aziji in Mezopotamiji. Značilna je tudi vera v obstoj demonov in mešanih bitij ter čaščenje stebrov in dreves.

Rog, palača v Knososu. Vir: http://www.corbisimages.com/stock-photo/rights-managed/MN002085/horn-sculpture-at-the-palace-of-knossos.

In kaj so Minojci imeli oblečeno? V tem času že lahko govorimo o modi, saj oblačila niso bila le namenjena zaščiti telesa, ampak je bil pomemben tudi njihov vizualni izgled, s katerim se je kazal prestiž in bogastvo. Še v začetku srednjeminojske dobe so nosile žene dolge koničaste čepice in dolga krila s pisanimi vzorci, prepasana, z visokim ovratnikom, ki je puščal prsi odkrite. Iz preproste obleke je nastalo oblačilo, ki se je tesno prilegalo telesu, prsi so ostajale odkrite, dolga krila so bila nabrana, bogata, polna pisanih vzorcev. Preko njih so nosile pisane predpasnike. Na glavah so nosile visoke avbe, ki so se razvile iz stare koničaste čepice. Nosile so tudi kratke lase. Moški so imeli pokrita le ledja.

Moška oblačila. Freska prikazuje princa, svečenika. Ime freske je Princ lilij, najdena je bila v Knososu. Arheološki muzej v Heraklionu.

Čas minojske kulture lahko razdelimo na več obdobij. Evans je razlikoval:

-          zgodnjeminojsko dobo (3.– 2.tisočletje pred Kristusom),

-          srednjeminojsko dobo (do približno 1600 pred Kristusom),

-          poznominojsko dobo (1600 do nekako 1250 pred Kristusom).

 

Neolitik (predminojska doba):

V tem času se začenja poljedeljstvo in živinoreja. Ljudje se za stalno naselijo. Knosos je bil poseljen že v najstarejših časih – bil je naselbina z več kot 100 ljudmi, ki so živeli v preprostih kočah (temelji iz kamna, zgoraj grajene iz blata). Kmalu je število prebivalcev Knososa narastlo na 1000 do 2000. Živeli so v glavnem od živine in poljedelstva, ne več od nabiralništva in lova. V tem času so že znali izdelovati posodje iz gline.

Kovine ti prebivalci še niso poznali. Vse orodje so imeli iz kamna. Najdbe datirajo v starost tudi 5000 let.

Bronasta doba (3300–1000)

Zgodnjeminojska doba (2200)

Naselitvena podoba Krete in njena kultura odražata usmerjenost proti Vzhodu. Prebivalstvo je bilo sorodno starem mediteranskemu prebivalstvu (t. i. Karijcem V Grčiji in zahodni Mali Aziji). Prebivali so večinoma v vaseh, ki so bile po značaju ribiške in poljedeljske. Kot sem že omenila, izvor in etnična pripadnost tega prebivalstva ostajata neznana. Vrh je prva kretska kultura dosegla proti koncu tretjega tisočletja.

To dobo zaznamuje pojav kovine in posledični razvoj metalurgije. Začne se tudi trgovina z Vzhodom.

Srednjeminojska doba (ok 2000)

V začetku te dobe se je razvila v osrednjem delu otoka dvorna kultura. Življenje se je odvijalo predvsem v mestnih naselbinah. Stara, pretežno kmečka kultura, je v precejšnji meri propadla. Središče političnega in gospodarskega življenja so postale palače z oljnimi mlini in vsakovrstnimi delavnicami. Življenjski stil te kulture označujejo življenjska radost, uživanje, usmerjenost v tostranstvo.

PRVA PALAČA 2000–1750

Kraljeva cesta v Knososu.

Prve palače so zgrajene v obdobju 2000–1750, verjetno kot posledica družbene delitve dela. Bogati so imeli dovolj sredstev, da so dali graditi palačo. Te palače niso bistveno drugačne od poznejših. Bistvena razlika je v tem, da so bile verjetno le enonadstropne in niso imele fasade. Grajene so bile kot sedež širše regije. Središče palače je bilo centralno dvorišče, okrog katerega so stali preostali objekti. Palača v Knososu je imela nadvlado, palači v Fajstu in Maliji sta bili manjši, a podobni. Palače so imele dobro organizirane delavnice, ki so izdelovale visoko kvalitetne izdelke, in velika skladišča. Osnovana je bila tudi Kraljeva cesta in viadukt.

Zaradi varne lege otoka so bili ti dvorci brez obzidja.

Kretsko keramiko so odkrili celo v zgornjem Egiptu. V kretskih palačah so našli babilonske pečate iz Hamurabijeve dobe. Na kulturnem področju se je Kreta najbolj naslonila na Egipt. Od tam je prevzela zamisel o oblikovanju hieroglifske pisave, dobili so tudi papirus. Vplivi Egipta so vidni tudi v umetnosti in arhitekturi. Ni pa prišlo do politične odvisnosti.

Okrog 1750 je prva visoka kretska kultura na  katastrofalen način propadla. To je bil čas, ko je indoevropska selitev že spremenila podobo tedanjega sveta in čas vpada Hiksov v Egipt. Možni vzroki za propad so naravne nesreče, državljanske vojne ali celo vdor tujega ljudstva. George Tzorakis kot vzrok za propad navaja potres.

NOVA PALAČA 1750–1490

Knosos rekonstrukcija palače

Po prvem katastrofalnem padcu si je Kreta hitro opomogla. V Knososu, Fajstu in Maliji so bile zgrajene nove palače. Bile so pravzaprav nadgradnja starih palač – v osnovnih linijah so sledile starim palačam, vendar so bile lepše, okrašene s freskami. Zgrajenih je bilo tudi nekaj novih palač: Zakros, Archanes, Gurnija itd. Palača v Knososu, ki je bila vodilna, je pokrivala 20.000 km2. V Knososu naj bi živelo najmanj 50.000 ljudi. Palače so bile z velikimi kanali oskrbljene z vodo.

Z gradnjo novih palač je povezan nov kulturni vzpon, v katerem se odražajo sproščenost, neobremenjenost in pogum kretskega človeka. V dobi ponovnega vzpona je izrazita prevlada Knososa, ki naj bi štel vsaj 50.000 prebivalcev. Poleg osrednje palače je bilo zgrajeno še več manjših dvorcev, kjer so prebivali vazali kneza iz Knososa. V dvornem okolju se je razvil naturalistični umetniški slog. Predmeti iz tega časa so bili zelo cenjeni, saj so jih našli tudi v mikenskih grobnicah. Velike sledi minojskega vpliva pa so našli tudi na Kikladih, Cipru, v Mali Aziji, Siriji, Paletini, Egiptu in celinski Grčiji. Freske v palači odražajo veselje do življenja – prikazujejo športna tekmovanja in lov.

Preskakovanje bika je bil tako šport kot pomemben verski ritual. Fresko so odkrili v palači v Knososu, original hrani Arheološki muzej v Heraklionu.

Za dobo največjega razcveta je Evans označil čas prehoda iz srednjeminojske v poznominojsko dobo. Takrat je vladal eden izmed Minosov, ki je bil gospodar brodovja in vladar morja. V tej dobi se je iz splošnega blagostanja rodil sijaj. Častili so kult lepote. Živeli so v luksuzu. Palača je imela izsuševalne jarke, razkošne pralnice, naprave za zračenje, jaške za odpadke. Oblačila so bila niso bila namenjena le zaščiti telesa, ampak je bila pomembna moda.

Pozna minojska doba

Drugi razvojni vrh je civilizacija dosegla sredi 16. stoletja pred Kristusom. Zanjo je značilna velika vloga ženske. Življenje višjih slojev je bilo pomehkuženo in se je bistveno razlikovalo od sočasnega življenja v Grčiji. Zaradi potreb dvorne pisarne se je prek razvojnih stopenj piktografske in hieroglifske pisave razvila kretska linearna pisava. Razvila se je v dveh sistemih: kot linearna A in linearna B pisava. V linearni A pisavi je najdenih približno 300 napisov, v linearni B (ki je mlajšega izvora) pa okrog 4000. Ta pisava je postala pisava mikenske kulture. Uporabljali so jo predvsem za sestavljanje seznamov inventarja. Zaenkrat ni dokazov, da bi se v tej pisavi razvila književnost.

Tablice z zapisi v različnih minojskih pisavah. 1 in 2– hieroglifska pisava (stara palača, Malia in Knosos(19.-17. stoletje), 3 – linearna A, (Agia Triada, nova palača. 15. stoletje), 4-6: linearna B (Knosos, 14.-13. stoletje). Arheološki muzej v Heraklionu.

Obstoj velikih palač in pisava kažeta na centralno vodeno gospodarstvo.

Ta kultura je bila okrog 1450 skoraj v celoti uničena. Za ogromno opustošenje obstaja več teorij: po eni naj bi civilizacijo uničil izbruh vulkan Thera (Santorini). Izbruhu vulkana so sledili hudi cunamiji, ki so uničili minojsko ladjevje (in morda tudi palače), kar pa je bil za pomorsko velesilo hud udarec. Ta teorija ima mnogo dvomljivcev, saj naj bi vulkan izbruhnil okoli že 1620 – torej mnogo prej. Možni so potresi, državljanske vojne – karkoli je že bilo, je praktično zbrisalo z zemlje vsa mesta, razen Knososa, ki je obstal.

Eno veliko vprašanje minojske civilizacije je problem datiranja propada. Prevladujoče mnenje ga postavlja v čas po letu 1400, nekateri pa ga datirajo v okoli 1200 (uničenje minojske civilizacije povezujejo z uničenjem mikenske kulture s selitvijo pomorskih ljudstev).

Kretsko-mikenska doba 1490–1370

Okrog 1490 je verjetno Kreto zavzel mikenski vladar, ki je svoj sedež postavil v Knosos, pri tem pa je verjetno dal porušiti vse ostale palače na Kreti. V Knososu je vladal, zato govorimo o kretsko-mikenski dobi. V tem času se je uveljavil nov način pokopa: tako imenovan »pokop bojevnika«, ko mrtvemu v grob dodajo tudi njegovo orožje.

Na novo, bolj bojevito kulturo kažejo tudi freske, ki se približajo mikenski umetnosti, ki je bolj bojevita.  Mikenski elementi so bili vneseni tudi v religijo.

V tem času uporabljajo linearno B pisavo, ki jo je razvozlal leta 1953 Michael Ventris – tako smo iz zapisov dobili ogromno informacij. Izvedeli smo, da je bil vladar Krete Anax, ki je v sebi združeval vse oblasti: politično, vojaško, gospodarsko in tudi religiozno. Tablice dokazujejo tudi nadvlado Knososa nad ostalimi kretskimi mesti.

Za to obdobje je značilno, da upada moč na morju – prevlado so prevzeli Mikenci.

Tudi to obdobje se je končalo s katastrofo okrog leta 1370. Vzrok ni znan, možnosti pa so: potres, upor minojskih podložnikov Mikencem … – karkoli je že bilo, palača v Knososu ni bila nikoli več ponovno zgrajena.

1370 – 1100

V tem obdobju ni več glavnega centra, ampak obstaja več različnih malih centrov v relativni samostojnosti. Center je bil na celini, v Mikenah. Kreta je bila tako podrejena mikenski kulturi. V tem času je izmed oseb znana  figura Idomeneusa, ki je zastopal Kreto v trojanski vojni.

Železna doba

POMINOJSKA KRETA

Okrog 1100 je na Kreti nastopil začetek železne dobe. Nekaj ostankov te civilizacije se je ohranilo v gorskem delu Krete. Pozneje je prišlo do asimilacije z grškimi plemeni, ki so neprestano prihajala. Med mesti je večkrat prihajalo do državljanskih vojn zaradi rivalstev.

Viri (razširi) …

Viri:

Zapiski z vodstva po Knososu.

Rajko Bratož: Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, 1997.

George Tzorakis: Knosos. A new guide to the palace of Knosos. Athens: Hesperos Editions, 2008.

Wikipedija: Minojska doba. Uporabljeno: 21. 7. 2o11.

C. W. Ceram: Pokopane kulture. Ljubljana: DZS, 1956.
Slikovno gradivo:

Zemljevid: http://www.ancient-greece.org/images/maps/ancient-crete.swf. Uporabljeno: 21. 7. 2011.

Slika Ree in Zevsa: http://www.elfinspell.com/MurrayMyth/Cronus.html. Uporabljeno: 21.7. 2011.

Slika roga iz Knososa: http://www.corbisimages.com/stock-photo/rights-managed/MN002085/horn-sculpture-at-the-palace-of-knossos. Uporabljeno: 21. 7. 2011.

Rekonstrukcija minojske palače v Knososu: http://www.minoanatlantis.com/pix/Knossos_Palace_Reconstruction.jpg. Uporabljeno: 21. 7. 2011.

Ostale fotografije so last avtorice bloga.

Preberi tudi: